Zaščita po porodu
S cepljenjem proti določenim nalezljivim boleznim po porodu mamica lahko poskrbi za svoje zdravje in posredno tudi za zdravje novorojenčka. Njegov imunski sistem namreč še ni dovolj razvit, da bi se lahko sam uspešno ubranil okužb, za cepljenje pa je tudi še premajhen. Zato je pomembno, da so proti nalezljivim boleznim cepljeni tisti, ki so z njim v najtesnejšem stiku, saj ga tako ne morejo okužiti.
Med nosečnostjo na plod sicer preidejo materina protitelesa in s tem zaščita proti boleznim, ki jih je prebolela ali pa je proti njim že bila cepljena. Pospešen prehod materinih protiteles se prične okrog 32. tedna nosečnosti in novorojenčki imajo enako ali celo višjo raven protiteles kot mati. A novorojenčki imunost hitro izgubljajo, saj se večina protiteles razgradi v šestih do osmih tednih, prva cepiva proti nekaterim nalezljivim boleznim pa dojenčki lahko prejmejo pri 3. mesecih starosti.
Na spletu krožijo tudi informacije, da cepljenje tako majhnih otrok ni potrebno, ker dojeni otroci protitelesa prejmejo tudi z materinim mlekom. Pomembno je vedeti, da preko materinega mleziva in mleka novorojenčki res prejmejo eno od vrst protiteles (IgA), ki pa novorojenčka ščitijo le pred mikroorganizmi, ki jih zaužije.
Ženske, ki so danes v rodni dobi, so bile v veliki večini cepljene ob sistematičnih pregledih v otroštvu in s tem zaščitene proti najpomembnejšim nalezljivim boleznim. Proti davici smo v Sloveniji z rednim cepljenjem pričeli leta 1946, proti tetanusu leta 1950, proti otroški paralizi leta 1956, proti ošpicam leta 1967, proti mumpsu leta 1978, proti rdečkam leta 1972 in proti oslovskemu kašlju leta 1958.
Če proti kateri izmed naštetih bolezni mamica ni bila cepljena, naj za to poskrbi čim prej po porodu. Ženske lahko po porodu prejmejo vsa cepiva, tudi če dojijo, vključno z živimi cepivi, ki vsebujejo oslabljen virus bolezni.
Po porodu je še posebej pomembno, da se mamica cepi proti naslednjim boleznim:
Gripa
Zelo pomembno je, da se proti gripi po porodu cepijo mamice, ki so rodile pred ali med sezono gripe. S tem ne zaščitijo le sebe, temveč tudi svojega otroka, saj dojenčke proti gripi lahko cepimo šele od 6. meseca starosti dalje. Gripa je zelo nalezljiva in pogosto nevarna bolezen dihal, ki lahko vodi v razvoj pljučnice in druge, tudi smrtno nevarne zaplete. Ti so pri novorojenčkih pogostejši, saj še nimajo celovito razvitega imunskega sistema. Zato je izjemno pomembno, da se proti gripi poleg mamice cepijo tudi drugi ljudje, ki so v tesnem stiku z dojenčkom. Cepljenje proti gripi je za vse zavarovane osebe brezplačno.
Preberite več o cepljenju proti gripi.
Norice (vodene koze)
Če mamica v otroštvu ni prebolela noric ali bila kasneje proti njim cepljena, je zelo priporočljivo, da se proti noricam cepi. Z boleznijo bo preko svojih otrok skoraj zagotovo prišla v stik, saj norice v Sloveniji že v otroštvu preboli večina ljudi. Bolezen je zelo nalezljiva (ob stiku z okuženim zboli kar 90 % za okužbo dovzetnih ljudi) in ima pri odraslih običajno hujši potek. Za bolezen je značilen pojav mehurčkov in povišana temperatura, virus pa ostane v organizmu in se lahko kasneje v življenju izrazi kot herpes zoster, ki lahko povzroča hude bolečine. Mamica se lahko cepi proti noricam, tudi če doji. Cepljenje proti noricam za zdrave odrasle je samoplačniško.
Preberite več o cepljenju proti noricam.
Oslovski kašelj
Za zdravje in življenje novorojenčka je še posebej pomembno je, da je mamica zaščitena proti oslovskemu kašlju. Za odrasle to sicer ni zelo nevarna bolezen, a če mamica z njo okuži novorojenčka, je to za tako majhnega otroka lahko smrtno nevarno. Zato je pri nas že nosečnicam po 24. tednu nosečnosti na voljo brezplačno cepljenje, ki ga krije zdravstveno zavarovanje. Če mamica zaščite proti oslovskemu kašlju ni obnovila med nosečnostjo, je priporočljivo, da to stori čim prej po porodu, vendar je v tem primeru cepljenje samoplačniško. Ker samostojnega cepiva proti oslovskemu kašlju ni, mamica prejme cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
Preberite več o cepljenju proti oslovskemu kašlju.