hepatitis B

Hepatitis B je virusna nalezljiva bolezen, ki povzroči vnetje jeter. Vsako leto zaradi hepatitisa B in zapletov, povezanih s to boleznijo, na svetu umre okrog milijon ljudi. Do 25 % ljudi, ki se z virusom okužijo v otroštvu, umre zaradi raka jeter ali ciroze.

Virus hepatitisa B (HBV) se prenaša s krvjo, slino, spermo, vaginalnim izločkom, urinom ter mlekom doječe matere. Najpogosteje se prenese ob spolnem odnosu z okuženo osebo, redkeje pa se prenese s krvjo (preko okuženih igel in brizg pri uživalcih nedovoljenih drog, tetoviranju ter prebadanju kože, pri nehotni poškodbi z okuženim predmetom). S hepatitisom B se lahko okuži kdorkoli, ki hepatitisa ni prebolel ali ni bil proti tej bolezni cepljen. Kužni so vsi, ki imajo v krvi prisoten virus hepatitisa B.

Okužba se lahko razvije v akutno ali kronično vnetje jeter (to bolezen imenujemo hepatitis), cirozo jeter ali raka jeter, vse te bolezni pa so lahko smrtno nevarne. Bolezen izbruhne v 4 do 28 tednih po okužbi, večina pa jo preboli brez opaznih bolezenskih znakov. Pri ostalih bolezen spremljajo slabost, glavobol, povišana telesna temperatura ter prebavne težave. Pri nekaterih bolnikih je urin temnejši, blato pa svetlejše, možen je tudi pojav srbečice in zlatenice. Možen zaplet je, da virus tudi po preboleli bolezni ostane v jetrnih celicah, kar lahko kasneje povzroči ponovni izbruh bolezni. Pri najhujših oblikah bolezni jetra popolnoma odpovejo, zato je potrebna presaditev organa.

Pri do 10 % odraslih, 50 % otrok in 90 % novorojenčkov se po okužbi bolezenski znaki ne pojavijo tudi več let, bolniki se ne zavedajo, da so prenašalci virusa, in ga lahko prenašajo na druge. Vsak, ki ima vsaj 6 mesecev po okužbi v krvi prisoten virus hepatitisa B, je označen kot kronični nosilec virusa, ta pa lahko v organizmu ostane prisoten tudi več desetletij. Ljudje, ki se s hepatitisom B okužijo v otroštvu, pogosteje postanejo kronični nosilci virusa.

Hepatitis je še posebej nevaren za nosečnice, saj je možen prenos okužbe z matere na otroka. Pri nosečnicah je zato včasih nujno protivirusno zdravljenje, novorojenčki okuženih mater pa so cepljeni že takoj po rojstvu.

Pri akutnem hepatitisu B zdravljenje poteka običajno le v obliki lajšanja simptomov, pri hujši obliki bolezni pa bolnik prejema protivirusna zdravila. Ta se sicer uporablja tudi pri kronični obliki hepatitisa B, kjer lahko zdravljenje poteka tudi doživljenjsko.

Okužbe s hepatitisom B preprečujemo s cepljenjem, ki je v Sloveniji obvezno za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo. Obvezno se morajo cepiti tudi družinski člani in spolni partnerji oseb s kronično obliko hepatitisa B, dializni zdravniki ter zdravstveno osebje.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Otroci

Cepljenje proti hepatitisu B je del rednega programa cepljenj v Sloveniji. Osnovno cepljenje se za otroke, rojene od oktobra 2019 dalje, izvaja z mešanim 6-valentnim cepivom, ki otroke zaščiti pred šestimi boleznimi:

  • davico,
  • tetanusom,
  • oslovskim kašljem,
  • otroško paralizo,
  • hemofilusom influence B (HiB) in
  • hepatitisom B.

 

Otroci, rojeni od oktobra 2019 dalje, prejmejo:

  • 1. odmerek pri 3. mesecih,
  • 2. odmerek pri 5. mesecih, 
  • 3. odmerek med 11. in 18. mesecem, 
  • obnovitveni odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom v 3. razredu, 
  • obnovitveni odmerek zaščite pred tetanusom s samostojnim cepivom med 16. in 18. letom.

 

Otroci, rojeni do konca septembra 2019:

Cepilni program se do konca izvede po prejšnji shemi s 5-valentnim cepivom proti proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi:

  • prve tri odmerke so ti otroci že prejeli do 6. meseca, 
  • 4. odmerek so ali ga še bodo prejeli med 12. in 24. mesecem,
  • obnovitveni odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom v 3. razredu,
  • obnovitveni odmerek zaščite pred tetanusom s samostojnim cepivom med 16. in 18. letom.

 

Ker 5-valentno cepivo ne vsebuje komponente proti hepatitisu B, bodo ti otroci proti tej bolezni cepljeni s samostojnim cepivom po naslednji shemi:

  • 1. odmerek ob sistematskem pregledu za vstop v 1. razred,
  • 2. odmerek mesec dni po prvem, 
  • 3. odmerek 6 mesecev po prvem (običajno ob sistematskem pregledu v 1. razredu).

 

Cepljenje otrok proti hepatitisu B je obvezno in vse odmerke cepiva za otroke krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Natančen razpored cepljenj za otroke si lahko ogledate v rubriki Koledar splošnih obveznih in priporočenih cepljenj.

Zamudniki

Cepljenje se opravi z ustreznim cepivom proti hepatitisu B glede na starost, od 16. leta starosti se uporabi cepivo za odrasle.

Cepljenje proti hepatitisu B je pred začetkom praktičnega pouka obvezno za dijake in študente zdravstvenih in drugih izobraževalnih programov, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B, če še niso bili cepljeni ob vstopu v osnovno šolo.

Osnovno cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva proti hepatitisu B po shemi 0, 1, 6 mesecev.

Odrasli

Cepljenje proti hepatitisu B za odrasle, ki sploh še niso bili cepljeni, ki so bili cepljeni nepopolno ali pa o cepljenju nimajo dokumentacije, krije zdravstveno zavarovanje v naslednjih primerih:

  • pri ljudeh, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in živijo v tesnem stiku z nosilci antigena hepatitisa B (prioriteto za cepljenje imajo spolni partnerji nosilcev);
  • pri bolnikih na hemodializnih oddelkih in bolnikih s kronično ledvično odpovedjo v preddializnem obdobju;
  • pri varovancih zavodov za duševno in telesno prizadete;
  • pri uživalcih drog z injiciranjem in njuhanjem;
  • pri hemofilikih, bolnikih s kroničnim jetrnim obolenjem, s HIV/aidsom, s spolno prenosljivimi okužbami (cepi se tudi njihove spolne partnerje),
  • pri osebah v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnem domu;
  • pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi;
  • pri bolnikih, ki nimajo niti antigena niti zaščitnih protiteles in potrebujejo imunosupresivno zdravljenje;
  • pri drugih ciljnih skupinah v skladu z epidemiološkimi indikacijami, ki jih določi NIJZ.

 

Cepljenje proti hepatitisu B je obvezno za zaposlene, ki sploh še niso bili cepljeni, ki so bili cepljeni nepopolno ali pa o cepljenju nimajo dokumentacije in ki pri opravljanju svojega dela lahko pridejo v stik s krvjo in/ali drugimi telesnimi tekočinami in izločki ali z ostrimi predmeti, ki so onesnaženi s krvjo in/ali drugimi telesnimi tekočinami in izločki (na primer zdravstveni delavci in sodelavci, policaji, gasilci, manikerji, pedikerji, brivci…). Plačnik cepljenja v tem primeru je delodajalec.

Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo tudi za potnike, ki potujejo v območja, kjer je bolezen močno prisotna, ali pa bodo zaradi načina potovanja in bivanja izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo.

po izpostavitvi bolezni

Novorojenčki mater, ki so okužene s hepatitisom B, morajo biti cepljeni takoj po rojstvu oziroma v prvih 12 urah po rojstvu po shemi 0, 1, 2, 12 mesecev. Hkrati s prvim odmerkom cepiva prejmejo tudi ustrezno količino humanega imunoglobulina proti hepatitisu B.

Proti hepatitisu B se moramo zaščititi tudi po tem, ko smo bili izpostavljeni virusu. To je priporočljivo za vse, ki so bili izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa B in ki pred tem niso bili cepljeni, so bili cepljeni nepopolno ali pa dokazov o cepljenju ni. Zaščita se glede na cepilni status in glede na starost izvede z ustreznim številom odmerkov cepiva proti hepatitisu B ter po potrebi z dajanjem humanih imunoglobulinov.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
Ime cepiva Vrsta Ščiti proti boleznim: Uporabljamo ga za:
ENGERIX-B Za otroke hepatitis B
  • Cepljenje novorojenčkov, ki se rodijo s hepatitisom B okuženim materam (takoj po rojstvu).
  • Cepljenje otrok, ki so bili izpostavljeni okužbi in še niso prejeli vseh odmerkov osnovnega cepljenja
  • Osnovno cepljenje otrok, rojenih pred oktobrom 2019
ENGERIX-B 20

Za odrasle

hepatitis B

  • Cepljenje starejših od 16 let, ki so bili izpostavljeni okužbi in (še) niso prejeli vseh odmerkov osnovnega cepljenja
  • Osnovno cepljenje starejših od 16 let, ki niso bili cepljeni, so bili cepljeni nepopolno ali dokumentacije o cepljenju ni

FENDRIX

Za ledvične bolnike hepatitis B Cepljenje starejših od 15 let s kronično ledvično odpovedjo (v dializnem ali preddializnem obdobju).
TWINRIX Za odrasle hepatitis A in B Za starejše od 16 let preventivno.
INFANRIX HEXA

6-valentno

mešano cepivo proti davici, hemofilusu influence tipa B, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tetanusu in hepatitisu B Osnovno cepljenje otrok, rojenih pred oktobrom 2019, ki iz zdravstvenih razlogov že v predšolskem obdobju potrebujejo tudi zaščito pred hepatitisom B.

HEXACIMA

6-valentno

mešano cepivo proti davici, hemofilusu influence tipa B, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tetanusu in hepatitisu B Cepljenje otrok, rojenih od oktobra 2019.

 

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Vsa cepiva proti hepatitisu B po treh odmerkih v 95% nudijo dolgotrajno zaščito proti okužbi.

Ker je hepatitis B bolezen z zelo dolgo inkubacijsko dobo in se lahko zgodi, da je še vrsto let po okužbi sploh ne moremo zaznati, lahko pride do situacije, da se cepimo in nato vseeno zbolimo, saj je do okužbe prišlo že mnogo pred cepljenjem.

Cepivo proti hepatitisu B ne preprečuje okužb, povzročenih z ostalimi patogeni, ki okužijo jetra (na primer hepatitis A, hepatitis C, hepatitis E).

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Proti hepatitisu B se ne smejo cepiti tisti, ki so:

  • kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali se zanje ve, da so alergični na katero od sestavin cepiva;
  • po predhodnem odmerku istega cepiva imeli resen neželen učinek;
  • imeli težave z živčevjem ali okvaro možganov (encefalopatijo) v prvih 7 dneh po prejemu predhodnega odmerka mešanega cepiva, ki vsebuje komponento proti oslovskemu kašlju. Program cepljenja proti hepatitisu B se lahko izpelje do konca s cepivom, ki ne vsebuje komponente proti oslovskemu kašlju.
  • Cepiva Hexacima ne smejo prejeti ljudje z nenadzorovanim hudo nevrološko boleznijo ali z  nenadzorovano epilepsijo.

 

Cepljenje proti hepatitisu B je treba do ozdravitve odložiti pri tistih, ki imajo hujšo okužbo z zvišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija.

Neželeni učinki

Neželeni učinki se nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti hepatitisu B. Najpogostejši neželeni učinki pa so:

  • glavobol
  • bolečine v trebuhu, driska, slabost, bruhanje
  • razdražljivost
  • utrujenost in zaspanost
  • izguba apetita
  • reakcije na mestu cepljenja (bolečina, rdečina, oteklina, otrdlina)
  • zvišana telesna temperatura
  • pri 6-valentnih cepivih še nemirnost in občutek živčnosti ter nenavadno jokanje.

 

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se