ošpice

Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, pri kateri pogosto pride do zapletov. Za zaplete so dovzetnejši otroci do 5. leta, odrasli, nosečnice in osebe z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Kdor bolezen preboli, je nanjo odporen. Pri nekaterih lahko virus ošpic ostane v možganskih celicah in lahko še leta kasneje povzroči sicer redek subakutni sklerozirajoči panencefalitis, pri katerem je umrljivost zelo visoka.

Bolezen povzroča virus ošpic, ki se prenaša s kužnimi kapljicami po zraku ob kihanju in kašljanju, z neposrednim stikom z okuženo osebo, včasih pa tudi preko predmetov, s katerimi je bil bolnik v stiku. Kako zelo je bolezen kužna, pove podatek, da se z ošpicami okuži devet od desetih oseb, ki so dovzetne za okužbo. Prvi znaki bolezni se običajno pokažejo približno 10 dni po okužbi (natančneje med 7 in 18 dnevi), a bolnik je kužen že štiri dni pred pojavom kožnega izpuščaja in še štiri dni za tem. Bolezen se začne nenadno z visoko vročino, hudim glavobolom, nahodom, kašljem ter vnetjem očesnih veznic. Dva do tri dni po okužbi se v zadnjem delu ustne votline na sluznici pojavijo značilni beli izpuščaji, imenovani Koplikove pege. Šele četrti dan okužbe se pojavi značilen droben rdeč kožni izpuščaj, sprva za ušesi in na obrazu, nato pa se razširi po vsem telesu. Po treh do sedmih dneh izpuščaj postopoma zbledi.

Pri tretjini bolnikov se pojavijo dodatni zapleti, ki so še posebej nevarni za novorojenčke, dojenčke in ljudi z oslabljenim delovanjem imunskega sistema. Med najpogostejšimi zapleti ošpic so vnetje srednjega ušesa, bakterijska pljučnica, močna driska z dehidracijo in keratokonjuktivitis. Možni so tudi hudi nevrološki zapleti s prizadetostjo možganov, strokovno poimenujemo to kot postinfekcijski encefalitis in sklerozirajoči encefalitis. Omenjena zapleta imata visoko umrljivost. Zaradi zapletov ob ošpicah umre eden na vsakih 3000 bolnikov, vnetje možganov pa lahko ob preživetju pusti trajne posledice.

Zelo huda, a redka posledica ošpic je subakutni sklerozirajoči panencefalitis. Virus ošpic namreč ostane v možganih, kjer se lahko ponovno aktivira nekaj mesecev ali celo let po prebolelih ošpicah. Bolezen se običajno pojavi pri otrocih in mlajših od 20 let. Prvi znaki so nenadoma slabši učni uspeh, pozabljanje, izbruhi slabe volje in nespečnost. Nato začne bolnik umsko propadati, trpi v krčih in konvulzijah, ki postopoma zajamejo vse telo, lahko tudi oslepi. Bolezen se po enem do treh letih hudega trpljenja skoraj vedno konča s smrtjo. Zato je namerno izpostavljanje otrok ošpicam, da bi s prebolevanjem bolezni razvili naravno imunost, izjemno nevarna praksa.

Za zdravljenje ošpic ni zdravila, bolnik mora počivati in piti veliko tekočine, da prepreči dehidracijo. Edina zaščita pred ošpicami je cepljenje, ki je učinkovito in varno. V Sloveniji za to uporabljamo mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Ker so ošpice izjemno nalezljiva bolezen, je ključno, da je cepljenih in s tem proti ošpicam odpornih več kot 95 % vseh prebivalcev. S tem poskrbimo, da so zaščiteni tudi najbolj ranljivi člani družbe – novorojenčki in dojenčki, preden so dovolj stari za cepljenje, ter tisti, ki zaradi drugih zdravstvenih težav niso smeli biti cepljeni. V Sloveniji je zaenkrat cepljenih dovolj ljudi, leta 2018 je bilo z enim odmerkom cepiva cepljenih 93,1% otrok do 18. meseca starosti.

O mešanem cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na spletu kroži veliko netočnih informacij. Najbolj vztrajna med njimi je, da to cepljenje povzroča avtizem, ki se je razširila po majhni študiji, ki jo je leta 1998 Andrew Wakefield izvedel na 12 otrocih. Kasneje so mu dokazali, da je zaradi finančnih interesov rezultate raziskave priredil, in mu odvzeli zdravniško licenco, študija pa je bila preklicana in umaknjena. Nobena od kasnejših študij, ki so zajele več kot 25 milijonov otrok, ni mogla dokazati vzročne povezave med avtizmom in cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Več informacij o tem in o drugih vprašanjih, ki jih morda imate glede cepljenja otrok, vam je na voljo v rubriki Vse o cepljenju otrok.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Otroci

Cepljenje proti ošpicam je v Sloveniji del rednega programa cepljenj in je zaradi velike nalezljivosti obvezno. Otroci prejmejo dva odmerka cepiva:

  • prvega med 12. in 18. mesecem starosti
  • in drugega ob sistematskem pregledu pred vstopom v šolo med 5. in 6. letom (izjemoma ob sistematskem pregledu v 1. razredu, če učenci iz objektivnih razlogov niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo).

 

Če otrok ob vstopu v šolo ali v 1. razredu prejme šele prvi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, mora drugi odmerek prejeti čez en mesec.

Cepljenje izvede izbrani pediater oziroma šolski zdravnik, in sicer pri otrocih do enega leta z injekcijo v podkožje ali mišico na stegnu, pri otrocih, starejših od enega leta, pa v podkožje ali mišico na zunanjem delu nadlahti.

Cepljenje proti ošpicam je obvezno in ga krije zdravstveno zavarovanje.

 

Posebnosti pri cepljenju otrok proti ošpicam

Če gre otrok v vrtec pred dopolnjenim 12. mesecem, ga lahko z mešanim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepimo že pri 10. mesecih starosti. Enako velja, če pride do izbruha ošpic, in je otroke treba čim prej zaščititi.

Otroke med 6. in 10. mesecev starosti v primeru epidemije zaščitimo s samostojnim cepivom proti ošpicam. To cepljenje je prav tako obvezno.

Če je bil v stiku z virusom ošpic dojenček, mlajši od 6. mesecev, ga lahko zaščitimo z  intravenskimi imunoglobulini.

Če potujete v tujino z otrokom, ki je mlajši od 6. let in še ni prejel drugega odmerka cepiva proti ošpicam, je priporočljivo, da ga prejme pred potovanjem (najmanjši presledek med 1. in 2. odmerkom je en mesec). V tem primeru mu pred vstopom v šolo ni treba ponovno na cepljenje proti ošpicam.

 

Dijaki, študenti in drugi mladi do 26. leta starosti

Čim prej morajo dva odmerka cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z enomesečnim razmikom prejeti tudi šolarji, dijaki in študenti ter drugi mladi do 26. leta starosti, ki zaradi različnih razlogov dotlej niso bili cepljeni. Cepljenje je obvezno in ga izvede izbrani ali šolski zdravnik.

Cepljenje krije zdravstveno zavarovanje.

 

Odrasli

Cepljenje proti ošpicam je obvezno za vse tiste, ki dotlej niso bili cepljeni (prejmejo dva odmerka cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z enomesečnim razmikom) oziroma so doslej prejeli samo en odmerek cepiva (prejmejo en odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam), in sicer v naslednjih primerih:

  • ob stiku z bolnikom z ošpicami (cepljenje krije zdravstveno zavarovanje),
  • za zaposlene v zdravstvu in tiste, ki so pri delu v stiku z otroki (cepljenje krije delodajalec),
  • ob pojavu izbruha ali epidemije ošpic ali ob ugotovitvi prenizkega deleža cepljenih ali previsokega deleža dovzetnih, je cepljenje proti ošpicam obvezno za osebe, ki jih določi NIJZ (cepljenje krije zdravstveno zavarovanje).

 

Cepljenje je seveda priporočljivo tudi za vse druge ljudi, ki doslej niso bili cepljeni proti ošpicam ali pa so prejeli le en odmerek. V teh primerih je cepljenje samoplačniško.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
IME VRSTA

Priorix

Mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z oslabljenimi virusi

ProQuad

Mešano cpivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam z oslabljenimi virusi
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Ošpice so dolgo veljale za najpogostejšo nalezljivo bolezen v Sloveniji. Pred uvedbo cepljenja  so se epidemije pri nas pojavljale na 2 do 5 let in trajale več mesecev, letno pa je zbolelo okoli 7000 otrok. Od uvedbe obveznega cepljenja leta 1968 je število bolezni upadalo, še posebej po letu 1974, ko so uvedli še drugi odmerek cepljenja. Zadnja epidemija ošpic je bila v Sloveniji zabeležena v letih 1994/95, še vedno pa se pojavljajo posamični primeri ošpic, uvoženi iz tujine, kjer je ta bolezen pogostejša.

V Sloveniji je cepljenje proti ošpicam obvezno, uporablja pa se mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Cepivo je pripravljeno na celični kulturi piščančjih zarodkov in vsebuje živ oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk, zaradi katerih razvijemo protitelesa in imunost na te bolezni. Cepivo ne vsebuje tiomersala in drugih konzervansov.

Cepljenje je učinkovito, saj podatki kažejo, da je po cepljenju z dvema odmerkoma cepiva trajno zaščitenih od 97 do 99 % cepljenih. Če se protitelesa ne razvijejo po prvem cepljenju, se pri večini razvijejo po prejetju drugega odmerka. Po cepljenju telo pridobi dolgotrajno imunost, raven protiteles pa je nižja, kot bi bila, če bi ošpice preboleli.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Proti ošpicam se ne smejo cepiti:

  • nosečnice (po cepljenju pa 1 mesec ne smete zanositi),
  • dojenčki, mlajši od 6 mesecev,
  • posamezniki, ki imajo zaradi bolezni oslabljen imunski sistem ali jemljejo zdravila, ki lahko oslabijo imunski sistem.

 

Pri posameznikih s potrjeno resno alergično reakcijo na sestavine cepiva ali s hudimi alergičnimi reakcijami na jajčne beljakovine je potrebna ocena alergologa, cepljenje se lahko izvede pod nadzorom v bolnišnici.

Pri tistih, ki imajo kakršnokoli bolezen s temperaturo 38,5 stopinj Celzija ali več, je treba cepljenje prestaviti do ozdravitve.

Cepiva Priorix ne smejo prejeti tisti, ki so alergični na antibiotik neomicin.

Neželeni učinki

Kot pri vseh drugih cepljenjih, se lahko tudi po cepljenju proti ošpicam pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Neželeni učinki se tudi nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti ošpicam. Najpogostejši neželeni učinki pa so:

  • pordelost, bolečina in oteklina na mestu vboda,
  • povišana telesna temperatura
  • izpuščaj ter
  • okužbe zgornjih dihal.

 

Resni neželeni učinki se pri cepljenju proti ošpicam pojavijo zelo redko. Tveganje za vnetje možganov ali resno alergično reakcijo je 1 na milijon cepljenih, medtem ko je tveganje za vnetje možganov pri prebolevanju ošpic 1 na 2000, zaradi zapletov ob prebolevanju ošpic pa umre eden na 3000 obolelih.

Po podatkih NIJZ za obdobje 2001–2010 je bilo prijavljenih 413 neželenih učinkov na cepivo, od tega največkrat izpuščaj po telesu ter povišana telesna temperatura. Od tega je bilo 29 otrok sprejetih v bolnišnico, večina zaradi blažjih alergičnih reakcij po cepljenju, ki so jih ustrezno obravnavali in niso imele nadaljnjih posledic. En otrok je bil sprejet v bolnišnico  zaradi nepojasnjenega vnetja žil, dva zaradi bruhanja, pri treh pa je šlo za slučajne sočasne virusne okužbe.

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se