Menjava cepiva proti pnevmokoknim okužbam
Od decembra 2024 je v Sloveniji za cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam na voljo 20-valentno konjugirano polisaharidno cepivo (PCV20), ki ščiti proti 20 najpogostejšim serotipom pnevmokokov. To cepivo je zamenjalo 13-valentno cepivo, ki je bilo v uporabi doslej.

Redno priporočeno cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam, ki so za malčke lahko tudi usodne, smo pri nas na račun zdravstvenega zavarovanja uvedli leta 2015. Najprej se je izvajalo z 10-valentnim cepivom, nato s 13-valentnim in zdaj z 20-valentnim. To pomeni, da cepivo nudi zaščito proti širšemu spektru povzročiteljev pnevmokoknih okužb.
PROTI ČEMU ŠČITI CEPIVO?
Cepivo je namenjeno zaščiti otrok, starejših od šest tednov, in odraslih pred pljučnico in invazivnimi boleznimi (torej takšnimi, ki se pojavijo, ko se bakterije širijo po telesu), ki jih povzroča bakterija Streptococcus pneumoniae (S. pneumoniae). Mednje spadajo:
- vnetje obnosnih votlin,
- vnetje srednjega ušesa,
- pljučnica,
- okužba krvi (bakteriemija, sepsa) in
- vnetje možganskih ovojnic (meningitis).
Nekatere hujše pnevmokokne okužbe, kot so invazivna pljučnica, sepsa in meningitis, se lahko končajo tudi s smrtjo. Še posebej so ogroženi majhni otroci in starejši od 65. let.
DELOVANJE CEPIVA
Cepivo vsebuje polisaharide iz 20 različnih vrst bakterije S. pneumoniae, ki lahko povzročijo invazivno bolezen in pljučnico. Ko oseba prejme cepivo, imunski sistem prepozna polisaharide v cepivu kot tujke in proti njim razvije protitelesa. Ob stiku z bakterijami, ki imajo navedene polisaharide na svoji kapsuli, bo imunski sistem tako lahko hitreje tvoril protitelesa. To pomaga pri obrambi pred boleznijo.
VRSTA CEPIVA
To je mrtvo cepivo, ki ne more povzročiti bolezni. Vsebuje zelo majhne, površinske delčke (antigene) 20 različnih vrst bakterije S. pneumoniae, ki jih s posebnimi postopki izolirajo in očistijo. Površinske antigene večine virusov in bakterij naš imunski sistem namreč najprej spozna in se odzove nanje. »Čiščenje« poteka s proteinsko tehnologijo, s katero dobimo tako imenovana adsorbirana cepiva.
Z gensko tehnologijo lahko znanstveniki oblikujejo tudi nove kombinacije molekul, ki jih med seboj povežejo (konjugirajo) tako, da so sposobne sprožiti močnejši odziv imunskega sistema. Zato takšna cepiva imenujemo konjugirana cepiva.
SESTAVINE CEPIVA
Poleg površinskih delčkov bakterij cepivo vsebuje adjuvans aluminijev fosfat. Adjuvansi so pomožne snovi v cepivih, ki poskrbijo, da se naš imunski sistem močneje odzove na cepivo in je zato zaščita pred boleznijo boljša. En odmerek cepiva vsebuje 0,125 mg aluminija. Ljudje sicer v povprečju zaužijemo od 1 do 10 miligramov aluminija dnevno. Liter pitne vode, denimo, vsebuje 0,25 miligrama aluminija, seveda pa vneseni aluminij tudi izločimo.
Cepivo vsebuje še natrijev klorid (navadna sol), jantarno kislino (močan naravni konzervans, ki se uporablja tudi v živilih), polisorbat 80 (emulgator, ki ga uporabljamo tudi v kozmetiki) in vodo za injekcije.
NEŽELENI UČINKI
Za vsa mrtva cepiva velja, da so neželeni učinki večinoma blagi in hitro minejo. Varnost 20-valentnega cepiva proti pnevmokokom so preizkusili v več različnih študijah, v katerih je sodelovalo skupaj 5.987 dojenčkov od 6. tedna starosti (tudi nedonošenčki), otrok in mladih do 18. leta. Vse študije so pokazale, da so neželeni učinki večinoma blagi in so minili v 1 do 3 dneh.
Najpogosteje so se pojavljali:
- razdražljivost,
- zaspanost/podaljšan čas spanja,
- bolečina na mestu injiciranja,
- pomanjkanje apetita,
- rdečina na mestu injiciranja,
- otekanje na mestu injiciranja in
- zvišana telesna temperatura.