oslovski kašelj

Oslovski kašelj povzroča tako hude napade kašlja, da bolnik bruha, ne more dihati, zaradi napenjanja ob kašlju pa lahko pride do drobnih krvavitev v področje oči, kože in možganov. Najbolj ogroženi so dojenčki, mlajši od 6 mesecev, pri katerih je lahko ta bolezen tudi razlog za smrt.

Oslovski kašelj ali pertussis je bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis. Bakterija se pri okuženem nahaja na sluznicah ust, nosu in žrela. Bolezen se prenaša z okuženimi kapljicami sline in sluzi, pri kašljanju in kihanju, pa tudi preko stika z okuženimi predmeti. Bolnik je najbolj kužen ob pojavu prvih bolezenskih znakov in še 21 dni po začetku kašlja. Običajno se bolezen začne od 7 do 10 dni po okužbi in sprva poteka podobno kot prehlad. A kašelj se z napredovanjem bolezni stopnjuje v hude napade, ko bolnik ne more nehati kašljati in mu zato začne zmanjkovati kisika. Epizodam kašlja sledi nenaden globok vdih, ki je slišati kot oslovsko riganje. Napadi kašlja lahko izzovejo bruhanje. Vse skupaj je za bolnika zelo naporno, zaradi česar so bolniki oslabljeni in utrujeni. Kašljanje lahko traja tudi do deset tednov.

Oslovski kašelj je najbolj nevaren pri dojenčkih, predvsem mlajših od 6 mesecev, saj lahko pomanjkanje kisika povzroči hude okvare. Bolezen se lahko zaplete tudi z bakterijsko pljučnico, ki je lahko tudi smrtna. Najbolj se bojimo oslovskega kašlja pri novorojenčku ali mlajšem dojenčku, saj se lahko namesto kašlja pojavijo dihalni premori. Dojenčki enostavno pomodrijo v obraz in prenehajo dihati. Zapleti hudega kašlja so lahko krvavitve v predel oči, kože ter možganov, bolnikom se lahko sesedejo pljuča (pnevmotoraks). Zaradi povečanega pritiska v trebušni votlini, ki je posledica kašlja lahko pride do popkovne kile ali izpada črevesja skozi danko. Med hude zaplete bolezni sodijo še vročinski krči, vnetje srednjega ušesa in prenehanje dihanja. Zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane, pa tudi zaradi krvavitev in oteklin, ki so posledica kašlja, lahko pride do okvar živčevja in možganov, ki povzročijo trajne okvare, tudi duševno zaostalost in ohromelost.

Če prebolimo oslovski kašelj, nanj nismo trajno imuni in se lahko z njim ponovno okužimo. Bolezen lahko dokaj učinkovito preprečimo le s cepljenjem, ki je v Sloveniji za otroke obvezno. Ker je oslovski kašelj zelo nalezljiv, posledice bolezni pa so lahko usodne, je zelo pomembno, da je cepljena večina prebivalcev in je zato možnosti za okužbo manj. Tako poskrbimo, da so zaščiteni tudi najbolj ranljivi člani družbe – novorojenčki in dojenčki, ki jih lahko cepimo šele pri 3 mesecih starosti, ter tisti, ki zaradi drugih zdravstvenih težav ne morejo prejeti cepiva. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo tudi za nosečnice, ki tako pred boleznijo zavarujejo svojega otroka, dokler ni dovolj star, da prejme cepivo.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Otroci

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je del rednega programa cepljenj v Sloveniji. Osnovno cepljenje se za otroke, rojene od oktobra 2019 dalje, izvaja z mešanim 6-valentnim cepivom, ki otroke zaščiti pred šestimi boleznimi:

  • davico,
  • tetanusom,
  • oslovskim kašljem,
  • otroško paralizo,
  • hemofilusom influence B (HiB) in
  • hepatitisom B.

 

Otroci, rojeni od oktobra 2019 dalje, prejmejo:

  • 1. odmerek pri 3. mesecih,
  • 2. odmerek pri 5. mesecih, 
  • 3. odmerek med 11. in 18. mesecem, 
  • obnovitveni (4.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom ob sistematskem pregledu v 2. razredu,
  • obnovitveni (5.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom med 16. in 18. letom.

 

Zaradi spremenjene časovnice sistematskih pregledov, ki zdaj potekajo v 2., 4., 6. in 8. razredu, se je iz 3. v 2. razred premaknilo cepljenje s 4. odmerkom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Zato otroci, ki so v šolskem letu 2023/24 obiskovali 3. razred, tega odmerka takrat niso prejeli in bodo z njim cepljeni ob sistematskem pregledu v 4. razredu v šolskem letu 2024/25.

 

Otroci, rojeni do konca septembra 2019:

Ti otroci so do 24. meseca starosti prejeli štiri odmerke 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi in bodo v prihodnje prejeli še: 

  • obnovitveni (5.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom ob sistematskem pregledu v 2. razredu,
  • obnovitveni (6.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom med 16. in 18. letom.

 

Ker 5-valentno cepivo ne vsebuje komponente proti hepatitisu B, bodo ti otroci proti tej bolezni cepljeni s samostojnim cepivom po naslednji shemi:

  • 1. odmerek ob sistematskem pregledu za vstop v 1. razred,
  • 2. odmerek mesec dni po prvem, 
  • 3. odmerek ob sistematskem pregledu v 2. razredu (najmanj 6 mesecev po prvem odmerku).

 

Otroci, ki niso bili popolno cepljeni (niso prejeli vseh štirih odmerkov 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi), potrebujejo posvet s pediatrom glede nadaljnjih odmerkov cepljenja. Pri nas 5-valentnega cepiva namreč ni več na voljo in ga je v celoti zamenjalo 6-valentno cepivo.

 

Cepljenje otrok proti oslovskemu kašlju je obvezno in vse odmerke cepiva za otroke krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Natančen razpored cepljenj za otroke si lahko ogledate v rubriki Koledar splošnih obveznih in priporočenih cepljenj.

ZAMUDNIKI

Zamudniki do 26. leta starosti, ki v predšolski dobi še niso bili cepljeni proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ali nimajo dokumentacije o cepljenju, se cepijo s tremi odmerki:

  • prvi odmerek s 3-valentnim mešanim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju,
  • drugi odmerek mesec dni po prvem z mešanim cepivom proti davici in tetanusu,
  • in tretji odmerek šest mesecev po prvem z mešanim cepivom proti davici in tetanusu.

 

Pojasnilo: Pri zamudnikih se obvezni cepljenji proti otroški paralizi in hepatitisu B opravita s samostojnima cepivoma. Cepljenje proti hemofilusu influence B (HiB) za zamudnike ni obvezno, a se lahko opravi s samostojnim cepivom.

Tudi cepljenje za zamudnike do 26. leta starosti krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Nosečnice

Oslovski kašelj je zelo nevarna, lahko tudi smrtna bolezen, še posebej za dojenčke do 6. meseca starosti. Ker jih do 3. meseca ne moremo cepiti proti oslovskemu kašlju, lahko za zaščito dojenčka poskrbi mamica, tako da se proti oslovskemu kašlju z obnovitvenim odmerkom cepi med nosečnostjo. Tako je dojenček proti oslovskemu kašlju zaščiten prve tri mesece življenja, nato pa normalno prejme obvezna cepljenja, ki ga proti oslovskemu kašlju ščitijo še naprej.

Najboljši čas za cepljenje je čim prej po 24. tednu nosečnosti. Ker zaščita s cepljenjem proti oslovskemu kašlju sčasoma oslabi, je priporočljivo, da se mamica cepi med vsako nosečnostjo. Cepljenje lahko izvede izbrani osebni zdravnik. Ker samostojnega cepiva proti oslovskemu kašlju ni, bo zdravnik nosečnici ponudil cepivo, ki ščiti tudi proti davici in tetanusu. To cepljenje je torej obenem tudi obnovitev cepljenja proti davici in tetanusu, ki je za odrasle priporočljivo vsakih deset let.

Cepivo proti oslovskemu kašlju je mrtvo cepivo in pri nosečnici ne more povzročiti oslovskega kašlja, študije pa kot edini neželeni učinek navajajo bolečino ali rdečino na mestu cepljenja. Prav tako cepljenje ne poveča tveganja zapletov med nosečnostjo.

Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju krije zdravstveno zavarovanje.

Odrasli

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je priporočljivo za odrasle, ki:

  • sploh še niso bili cepljeni,
  • o cepljenju nimajo ustrezne dokumentacije ali
  • po cepljenju proti oslovskemu kašlju v otroštvu še nikoli niso prejeli obnovitvenega odmerka, ki ga je priporočljivo prejeti vsaj enkrat v odrasli dobi.

 

Samostojnega cepiva proti oslovskemu kašlju ni, zato se za cepljenje odraslih proti oslovskemu kašlju uporabi 3-valentno cepivo, ki ščiti tudi proti davici in tetanusu. Ker za zaščito proti oslovskemu kašlju v odrasli dobi potrebujemo samo en obnovitveni odmerek, proti davici in tetanusu pa obnovitveni odmerek potrebujemo vsakih deset let, se nadaljnja obnovitvena cepljenja proti davici in tetanusu opravijo z 2-valentnim cepivom proti davici in tetanusu. 

Cepljenje s 3-valentnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskem kašlju je samoplačniško (obnovitveno cepljenje z 2-valentnim cepivom proti davici in tetanusu pa krije zdravstveno zavarovanje).

Proti oslovskemu kašlju je potrebno cepiti tudi:

  • zdravstvene delavce, ki delajo na neonatalnih, infektoloških in pediatričnih oddelkih z najbolj ogroženimi skupinami (novorojenčki, nedonošenčki, dojenčki), kar določa izjava o varnosti z oceno tveganja njihovega delovnega mesta. Plačnik cepljenja je delodajalec.
  • na podlagi zdravstvenih (ljudi po presaditvi krvotvornih matičnih celic) ali epidemioloških razlogov (ljudi, ki so bili v stiku z bolnikom). Cepljenje krije zdravstveno zavarovanje.

 

Cepljenje se opravi enkrat z mešanim 3-valentnim cepivom za odrasle proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
Ime cepiva Vrsta Ščiti proti boleznim: Uporabljamo ga za:

ADACEL

3-valentno

mešano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (acelularno) Obnovitveni odmerek za redno cepljenje otroke v 3. razredu OŠ, obnovitveni odmerek za odrasle.

HEXYON

6-valentno

mešano cepivo proti davici, hemofilusu influence tipa B, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tetanusu in hepatitisu B

Osnovno cepljenje dojenčkov.

                     

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

V Sloveniji smo cepljenje proti oslovskemu kašlju uvedli 1959. Pred uvedbo cepljenja je v Sloveniji letno zbolelo do 7000 otrok, do 30 pa jih je zaradi oslovskega kašlja umrlo. Z uvedbo cepljenja smo močno zmanjšali obolevanje za to boleznijo, vendar se zadnja leta ponovno pojavljajo epidemije oslovskega kašlja med nekoliko starejšimi šolskimi otroci, ker imunost po cepljenju oziroma po preboleli bolezni ni doživljenjska. Leta 2018 smo imeli prijavljenih 213 primerov oslovskega kašlja, od tega jih je bilo 186 laboratorijsko potrjenih. Največ primerov okužb je bilo med mladimi, starimi 15 let. 

Cepivo proti oslovskemu kašlju je mrtvo cepivo in ne more povzročiti oslovskega kašlja, temveč telesu pomaga ustvariti lastno zaščito (protitelesa).

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Proti oslovskemu kašlju se ne smejo cepiti tisti, ki so:

  • kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali se zanje ve, da so alergični na katero od sestavin cepiva;
  • po predhodnem odmerku istega cepiva imeli resen neželen učinek;
  • imeli težave z živčevjem ali okvaro možganov (encefalopatijo) v prvih 7 dneh po prejemu predhodnega odmerka mešanega cepiva, ki vsebuje komponento proti oslovskemu kašlju;
  • po prejemu predhodnega odmerka istega cepiva imeli prehodno znižano število krvnih ploščic (trombocitov).

 

Cepljenje proti oslovskemu kašlju je treba odložiti pri tistih, ki imajo hujšo okužbo z zvišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija.

 

Neželeni učinki

Kot pri vseh drugih cepljenjih, se lahko tudi po cepljenju proti oslovskemu kašlju lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Neželeni učinki se tudi nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti oslovskemu kašlju. Najpogostejši neželeni učinki pa so:

  • bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja,
  • izguba apetita, slabost, bruhanje,
  • razdražljivost, zaspanost, utrujenost,
  • zvišana telesna temperatura (38 stopinj Celzija in več),
  • neobičajen in dolgo trajajoč jok pri dojenčkih,
  • glavobol in splošno slabo počutje,
  • okorelost in bolečine v mišicah.

 

Pri mešanih cepivih, ki vsebujejo tudi komponento proti oslovskemu kašlju, je prav slednja najpogosteje vzrok resnejših neželenih učinkov, ki pa so zelo redki. Če se pojavijo, se program cepljenja proti davici in tetanusu lahko izpelje do konca z mešanim cepivom, ki ne vsebuje komponente proti oslovskemu kašlju, programi cepljenja proti otroški paralizi, HIB in hepatitisu B pa s samostojnimi cepivi.

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se