V petek, 28. julija, bomo po vsem svetu ponovno obeležili svetovni dan hepatitisa. V Sloveniji bo ob tej priložnosti 27. in 28. julija potekalo brezplačno anonimno testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C, in sicer med 13. in 18. uro na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani. Testiranje je na voljo vsem brez naročanja in brez napotnice.

Akcijo že nekaj let zapored organizira Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL. V dosedanjih akcijah so testirali več kot 9000 ljudi, oddaja majhnega vzorca krvi pa je nekaterim izmed njih rešila življenje. Anonimno in brezplačno testiranje na okužbo z virusoma hepatitisa B in C poteka tudi redno, in sicer vsak ponedeljek med 12. in 14.30 uro, prav tako na Poljanskem nasipu 58 v Ljubljani.

Svetovni dan hepatitisa tokrat poteka pod sloganom »Eno življenje, ena jetra« in spodbuja tri ključne korake – zaščito s cepljenjem, odkrivanje okužb s testiranjem in dostopnost zdravljenja, da bi preprečili s hepatitisoma B in C povzročenega primarnega raka jeter.

Sicer poznamo pet glavnih vrst hepatitisa – A, B, C, D in E. Proti hepatitisoma A in B se lahko zaščitimo s cepljenjem, hepatitis C lahko uspešno zdravimo, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Cepljenje proti hepatitisu B posredno ščiti tudi proti hepatitisu D, saj se slednji pojavi samo pri tistih, ki so okuženi s hepatitisom B.

Večina jih ne ve, da so okuženi, potem pa… rak jeter

Kljub možnostim cepljenja in zdravljenja je primarni rak jeter, povezan z virusoma hepatitisa B in C, šesti najpogostejši rak in tretji najpogostejši povzročitelj smrti zaradi raka. Hkrati je to edini rak, katerega pogostost narašča, v zadnjih 30 letih se je število bolnikov s primarnim rakom povečalo kar za 70 %. Pol milijona ljudi zaradi primarnega raka jeter vsako leto umre, skupno število smrti, ki so posledica hepatitisov B in C, pa znaša 1.2 milijona ljudi letno.

Eden od pomembnih razlogov za takšno stanje je, da ljudje enostavno ne vedo, da so okuženi. Okužba lahko namreč več let ali celo desetletij poteka brez zaznavnih težav. Večina ljudi ugotovi, da je nekaj narobe, šele ko razvijejo resno bolezen jeter ali raka. Zato je preventiva – torej cepljenje in testiranje – ključnega pomena.

Velik korak naprej bi predstavljali tudi presejalni programi za odkrivanja raka jeter, saj ga je težko zaznati zgodaj, ko je njegovo zdravljenje še uspešno. A žal jih Evropska unija ni dodala v letos posodobljen načrt boja proti raku (»Beat the Cancer Plan«), v katerega je poleg presejanja na raka materničnega vratu, dojk in debelega črevesja na novo dodala še presejanje na raka prostate, pljuč in želodca.

Hepatitisi v Sloveniji

Žal se Slovenija s 77,3 % precepljenostjo proti hepatitisu B v šolskem letu 2021/2022 uvršča med najslabše precepljene generacije otrok v Evropi, enako je veljalo tudi dve šolski leti prej. Cepivo proti hepatitisu B je sicer zelo učinkovito ter eno najbolj preučevanih in varnih cepiv v zgodovini medicine. Rutinsko cepljenje otrok proti tej okužbi smo pri nas vpeljali leta 1992, zato je cepljenje še posebej priporočljivo za vse, rojene pred tem letom.

Tudi za hepatitis A imamo za zaščito na voljo cepivo, ki ga lahko uporabimo preventivno ali pa po potrjenem stiku za okuženim. Leta 2022 smo v Sloveniji imeli največji izbruh akutnega hepatitisa A v tem tisočletju, ki je k nam prišel iz Madžarske. Zabeležili smo 55 primerov, več kot pol jih je potrebovalo hospitalizacijo, dvema je grozila celo odpoved delovanja jeter.

Za obvladovanje hepatitisa C imamo pri nas odlično zastavljeno strategijo, ki smo jo med prvimi na svetu vpeljali že leta 1997. Imamo najnižjo pojavnost hepatitisa C med državami EU in smo na dobri poti k njegovi eliminaciji. Strokovnjaki ocenjujejo, da je pri nas aktualno okuženih le še 0.07% prebivalstva, neodkritih je torej še okoli tisoč neprepoznanih bolnikov. Pri odkrivanju igrajo pomembno vlogo prav akcije brezplačnega in anonimnega testiranja.

Pri nas odkrivamo tudi vedno več primerov akutnega hepatitisa E, ki je posledica uživanja termično slabo obdelanih ali neobdelanih mesnih izdelkov domačih svinj in divjačine. Med slovenskimi krvodajalci je, denimo, kar 7 % takih, ki so okužbo s hepatitisom E preboleli, pa tega sploh ne vedo. Bolezen je lahko zelo nevarna, še posebej za vse z oslabelim imunskim sistemom, zato slednjim strokovnjaki odsvetujejo uživanje suhomesnatih izdelkov nasploh.

Zanimivosti

354

milijonov ljudi na svetu je po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kronično okuženih s hepatitisoma B in C.

8 od 10

okuženih z virusom hepatitisa se tega sploh ne zaveda.

500

življenjsko nujnih procesov urejajo naša jetra.

30 sekund

Vsake pol minute za posledicami okužbe s hepatitisom umre en človek.

43 % otrok

na svetu je cepljenjih proti hepatitisu B. Pri nas jih je bilo v šolskem letu 2021/2022 cepljenih 77,3 %. Cilj SZO je 95 %.

8

evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, je trenutno sposobnih udejanjiti strategijo SZO za eliminacijo virusnih hepatitisov do leta 2030.

Povzeto po sporočilu za javnost

prof. dr. Mojce Matičič, dr. med, vodje Nacionalne ekspertne skupine za virusne hepatitise

Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana