HPV: ODGOVORI NA VSE SKRBI STARŠEV IN NAJSTNIKOV
Od leta 2024 je prostovoljno cepljenje proti HPV brezplačno za vse mlade fante in dekleta do dopolnjenega 26. leta starosti. Cepljenje je varno in učinkovito, običajno ga izvedemo v 6. razredu osnovne šole, na voljo pa je tudi zamudnikom. Deklice ščiti pred rakom na materničnem vratu, nožnici in vulvi, dečke pa pred rakom penisa. Oboje ščiti tudi pred rakom zadnjika in ustnega dela žrela ter pred genitalnimi bradavicami. S HPV se večina ljudi okuži vsaj enkrat v življenju, niso pa vsi sevi virusa nevarni. Cepljenje fantov je izjemno pomembno, saj preprečuje prenos okužb na dekleta oziroma ženske, pri katerih okužbe s HPV povzročijo skoraj vse primere raka na materničnem vratu. To je drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah (15 – 44 let) v Evropi. Ob dobri precepljenosti in odličnem presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu ZORA bi Slovenija lahko postala ena prvih držav na svetu, ki bi ji uspelo raka materničnega vratu povsem izkoreniniti.
Seveda se staršem in najstnikom ob tem zastavljajo številna vprašanja o bolezni, cepivu in cepljenju. Osnovne informacije o HPV in cepljenju lahko preberete v rubriki Bolezni in cepiva zanje, za vas pa smo pripravili tudi dodatne informacije. V njih lahko najdete odgovore na splošna vprašanja in na vrsto strahov, s katerimi se srečujejte starši ob neresnicah, ki o cepljenju proti HPV krožijo po spletu. Vse informacije smo preverili v Združenju za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, opremili pa smo jih tudi s povezavami na relevantne znanstvene študije.
Ali ni za zaščito pred HPV dovolj uporaba kondoma?
Ne. HPV se ne prenaša le pri spolnem odnosu s penetracijo, temveč z vsemi neposrednimi stiki kože ali sluznice (genitalij, zadnjika in ustno-žrelnega področja) pri spolnih in drugih intimnih stikih. Med različnimi deli telesa HPV lahko prenašamo tudi z rokami, okužba se lahko prenese tudi z matere na novorojenčka ob porodu. A tudi če smo cepljeni proti HPV, je uporaba kondoma še vedno nujna za preprečevanje drugih spolnih okužb in neželene nosečnosti.
Ali za zaščito pred rakom materničnega vratu ni dovolj redno preverjanje PAP brisa?
Ne. Preverjanje brisa ob ginekološkem pregledu je namenjeno odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. Je torej preventiva po okužbi s HPV, ki povzroči skoraj sto odstotkov raka na materničnem vratu. Pri nas smo pri odkrivanju predrakavih sprememb na materničnem vratu po zaslugi presejalnega programa ZORA zelo uspešni, odkrijemo in zdravimo več kot 1600 primerov na leto. Rak materničnega vratu bi lahko postal prva vrsta raka, ki bi ga lahko povsem izkoreninili. Vendar je za to poleg uspešnega programa ZORA potrebna tudi visoka precepljenost proti okužbam s HPV.
Cepljenje proti HPV ščiti proti najpogostejšim 7 od 13 genotipov HPV, ki povzročajo raka. To pomeni, da cepljenje ne predstavlja 100 % zaščite pred okužbo s HPV in rakom, prepreči pa 9 od 10 primerov. Zato je tudi za cepljene deklice pomembno, da kot odrasle ženske redno skrbijo za svoje intimno zdravje, obiskujejo ginekologa, opravljajo PAP brise in se odzovejo povabilu presejalnega programa ZORA.
Kako HPV sploh povzroči raka?
Poznamo več kot dvesto genotipov (genskih različic) HPV, trinajst genotipov pa lahko ob dolgotrajni okužbi povzroči mutacijo celic, ki vodi v raka. Rak je namreč posledica spremembe genetskega zapisa ene same celice, ki se izmuzne sicer zelo učinkovitim popravljalnim mehanizmom celice. Tako spremenjena celica se začne nenadzorovano deliti in rakave celice se začnejo vraščati v sosednja tkiva, kri pa jih lahko zanese tudi v druge dele telesa (zasevki).
Kako dolgo po okužbi s HPV se razvije rak materničnega vratu?
Okoli 10 do 20 let. Za razvoj raka materničnega vratu je namreč potrebna dolgotrajna okužba z enim od 13 nevarnih genotipov HPV. Ker se s HPV lahko okužimo že pri prvih spolnih stikih, to pomeni, da se lahko predrakave rakave spremembe na materničnem vratu lahko razvijejo v rodni dobi ženske. Rak materničnega vratu je tako drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah (do 44 let) v Evropi.
Ali HPV res tako močno ogroža mojega otroka, da je potrebno cepljenje?
Zdravniki smo si enotni, da je vsako težavo bolje preprečiti, kot zdraviti. Cepivo proti HPV je varna in učinkovita preventiva pred neprijetnimi in smrtnimi boleznimi ter z njihovim zdravljenjem povezanimi težavami. Na spletu res najdemo prispevke, ki trdijo, da cepljenje proti HPV ni potrebno, češ da je možnost resnih posledic cepljenja večja od možnosti resnih posledic okužbe s HPV. A to ne drži.
V Sloveniji smo od leta 2009 do 2023 razdelili več kot 260.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register neželenih učinkov po cepljenju prejeli 278 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV. Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti in omedlevici. Neželenih učinkov, kakršna sta anafilaktična reakcija in anafilaktični šok, ni bilo, v vsem tem času je bil zabeležen en sam primer resnega neželenega učinka (reaktivni artritis).
Po drugi strani pa za rakom materničnega vratu v Sloveniji vsako leto na novo zboli 110 žensk, umre jih vsako leto 45 (povprečje v obdobju od leta 2014 do 2018), na operacijo predrakavih sprememb pa mora okoli 1600 žensk.
Poleg tega za rakom zadnjika pri nas na leto zboli več kot 540 ljudi (okužbe s HPV so odgovorne za skoraj 90 % primerov), za rakom v ustih in žrelu v Sloveniji vsako leto zboli dobrih 350 ljudi (za približno tretjino primerov so odgovorne okužbe s HPV). Okužbe s HPV povzročijo tudi nekatere redkejše rake, in sicer 78 % raka nožnice, četrtino primerov raka ženskega zunanjega spolovila (vulve) in polovico primerov raka penisa.
Dva genotipa HPV povzročata tudi neprijetne in trdovratne genitalne bradavice, ki jih ima 1 % vse spolno aktivne populacije. Genitalne bradavice povzročajo nemalo skrbi, strahu in sramu, pogosto vodijo tudi do vprašanj o zvestobi spolnega partnerja. Zdravljenje je vedno dolgotrajno in včasih boleče, genitalne bradavice pa se pogosto kljub temu ponovno pojavijo.
Možnosti zelo resnih posledic okužbe s HPV, ki našemu otroku lahko močno okrnijo kakovost življenja ali ga celo skrajšajo, so torej precej večje od možnosti resnih neželenih učinkov cepljenja.
Ali ni dovolj, da HPV pozdravimo z zdravili?
Zdravila za okužbe s HPV žal ne poznamo. Večina okužb sicer mine spontano, ne da bi povzročile kakšne neposredne in takojšnje zdravstvene težave (izjema so genitalne bradavice).
Ali cepljenje proti HPV res boli bolj kot druga cepljenja?
Cepivo proti HPV vsebuje nekoliko več različnih soli, kot druga cepiva, zato cepljenje lahko nekoliko bolj boli ali peče. Če se bolečine močno bojite, lahko poskusite naslednje:
- Zapestje roke, v katero ne boste cepljeni, tik pred cepljenjem podrgnite z alkoholnim robčkom in nato ob vbodu pihnite na zapestje. Občutek hladu bo preglasil pekoč občutek zaradi cepljenja.
- Sprostite mišice, nekajkrat kratko in globoko vdihnite in izdinite, med cepljenjem pa glejte stran in naredite nekaj dolgih vdihov in izdihov.
- Poskusite se zamotiti. Pogovarjajte se, poslušajte najljubšo glasbo, poglejte smešen video na TikToku.
Ali lahko opustim uporabo kondoma, če sem cepljen proti HPV?
Ne. Cepljenje ščiti le pred okužbami s HPV, zato je uporaba kondoma nujna za preprečevanje drugih spolno prenosljivih okužb, kot so HIV, klamidija, gonoreja, herpes in sifilis, ter neželene nosečnosti.
Prijateljica je po cepljenju proti HPV omedlela. Se to lahko zgodi tudi meni? Je to nevarno?
Pri najstnikih se res včasih, a zelo redko, pojavita tako imenovana kolaps ali sinkopa, ki sta posledica strahu pred cepljenjem oziroma iglo. Po domače rečeno od strahu "zlezemo skupaj". Pri kolapsu gre za izgubo posturalnega tonusa, človek torej postane šibak in ne more stati pokonci. Če ob tem izgubi tudi zavest, govorimo o sinkopi. Oboje je prehodne narave in samo po sebi ni nevarno. Največja nevarnost je možnost padca. Pojava sta precej redka. V Sloveniji smo od leta 2009 do 2023 uporabili več kot 260.000 odmerkov cepiva proti HPV in ob tem zabeležili 14 primerov kolapsa in 3 primere sinkope. Možnost, da se to zgodi tudi tebi, je torej precej majhna.
Ali ni za zaščito pred HPV dovolj uporaba kondoma?
Ne. HPV se ne prenaša le pri klasičnem vaginalnem spolnem odnosu, temveč z vsemi neposrednimi stiki kože ali sluznice pri spolnih in drugih intimnih stikih. To pomeni, da se z njim lahko okužimo tudi pri oralnem in analnem seksu ter ob dotikanju partnerjevih spolnih organov z rokami. Med različnimi deli telesa lahko HPV prenašamo tudi z rokami. A tudi če smo cepljeni proti HPV, je uporaba kondoma še vedno nujna za preprečevanje drugih spolnih okužb in neželene nosečnosti.
Si lahko okužen s HPV, če si še devica/devičnik?
Da. Kot rečeno, se lahko s HPV okužimo tudi pri oralnem in analnem seksu ter ob dotikanju partnerjevih spolnih organov z rokami.
Ali se lahko cepim proti HPV, tudi če nisem več devica/devičnik? Bo cepljenje še vedno učinkovito?
Da. Tudi če si že spolno aktiven, pri tvojih letih ni verjetno, da si že prišel v stik z vsemi genotipi virusa, proti katerim ščiti cepivo.
Po prejemu prve doze cepiva proti HPV sem imel/a spolne odnose. Ali sem zaščiten/a pred okužbo?
Ne v celoti. Če si mlajši od 15. let, boš pred okužbo s HPV zaščiten dva tedna po prejemu drugega odmerka cepiva, ki ga boš prejel šest mesecev po prvem odmerku.
Če si starejši od 15. let, boš prejel tri odmerke cepiva in pred okužbo s HPV boš zaščiten dva tedna po prejemu tretjega odmerka.
Ali se lahko cepim proti HPV, če jemljem kontracepcijske tabletke?
Da.
Ali sem po cepljenju proti HPV zaščiten za zmeraj?
Zaenkrat znanstvene študije potrjujejo, da zaščita traja vsaj deset let, vendar znanstveniki pričakujejo, da bo trajala še dlje.
Ali sem s cepivom proti HPV popolnoma zaščiten proti rakom, ki jih povzroča okužba s tem virusom?
Žal ne. Raka povzroča 13 genotipov HPV, cepivo ščiti pred sedmimi najpogostejšimi in tako prepreči 9 od 10 primerov te bolezni. Ker cepivo ne ščiti pred vsemi nevarnimi genotipi HPV, je tudi za cepljena dekleta in ženske pomembno, da redno skrbijo za svoje intimno zdravje, obiskujejo ginekologa, opravljajo PAP brise in se odzovejo povabilu presejalnega programa ZORA.
Ali sem s cepivom proti HPV zaščiten proti drugim spolno prenosljivim boleznim?
Ne, zato je pomembno, da kljub cepljenju pri spolnih odnosih uporabljaš kondom.
Ali obstaja test za okužbo s HPV?
Da, vendar samo za ženske. Test pokaže prisotnost HPV v celicah materničnega vratu, vendar samo ta podatek ni dovolj, da bi vedeli, ali bo okužba povzročila raka ali ne. Ker se veliko mladih deklet okuži z genotipi HPV, ki niso nevarni, takšen test lahko po nepotrebnem povzroči zaskrbljenost. Zato ga običajno ne izvajamo pri ženskah, ki so mlajše od 30 let.
Zakaj otroke proti HPV cepite tako zgodaj?
Imunski odziv na cepljenje je najboljši v zgodnjem najstništu, poleg tega cepljenje proti HPV otroka zaščiti le, če ga izvedemo, preden je otrok izpostavljen okužbi, torej pred začetkom spolnih stikov. Proti HPV se lahko cepimo tudi kasneje, vendar nas cepivo ne bo zavarovalo pred okužbami, do katerih je že prišlo pred cepljenjem.
Pomembno je vedeti, da sta od 9. do vključno 14. leta potrebna dva odmerka cepiva, za starejše od 15 let pa je potrebno cepljenje s tremi odmerki.
Če HPV povzroča raka materničnega vratu, zakaj potem priporočate tudi cepljenje dečkov?
Iz dveh razlogov:
1. Dečki lahko s HPV ob spolnih stikih okužijo deklice, torej s cepljenjem dečkov prav tako preprečujemo raka na materničnem vratu (pa tudi raka nožnice in zunanjega spolovila).
2. HPV povzroča tudi druge vrste rakov, ki lahko prizadanejo tudi moške. To so rak zadnjika, rak ustnega dela žrela in rak penisa. V resnici se približno 40 % vseh rakov, ki so povezani z okužbo s HPV, pojavi pri moških. Tako so s cepljenjem proti tem rakom zaščiteni tudi oni.
Ali lahko okužim svojega partnerja, če sem cepljen/a proti HPV?
Cepivo, ki ga zdaj uporabljamo v Sloveniji, ščiti pred devetimi različnimi genotipi HPV - sedmimi, ki najpogosteje povzročajo raka, in dvema, ki povzročata genitalne bradavice. S temi genotipi se cepljeni ne morejo okužiti in okužbe zato ne morejo prenesti na svojega spolnega partnerja.
Če pa se okužite s katerim od drugih genotipov HPV, okužbo lahko prenesete na partnerja. Poznamo več kot dvesto genotipov HPV. Večina jih sicer ni nevarnih. Raka lahko povzroči 13 genotipov, cepivo nas ščiti pred sedmimi najbolj pogostimi.
Kaj vsebuje cepivo proti HPV?
V Sloveniji za cepljenje proti HPV uporabljamo cepivo Gardasil 9. To je devetvalentno cepivo, kar pomeni, da nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi tipi HPV (16, 18, 31, 33, 45, 52, 58), ki povzročijo okrog 90 % raka materničnega vratu, ter zaščito pred dvema nizkorizičnima tipoma HPV (6, 11), ki povzročita do 90 % genitalnih bradavic.
Cepivo vsebuje:
1. L1 protein vsakega izmed omenjenih tipov humanega papilomavirusa. Pridobljen je s tehnologijo rekombinantne DNA na celični kulturi kvasovk. To pomeni, da majhen delec virusovega DNA, v tem primeru L1 protein, vstavimo v celice kvasovk, ki nato proizvedejo veliko količino aktivne sestavine za cepivo. Aktivna sestavina, torej L1 protein, ob cepljenju sproži imunski odziv. Tako se naš imunski sistem nauči, kako naj se odzove v primeru okužbe s HPV.
2. Ajduvans. Adjuvanse v cepivih uporabljamo zato, ker pospešijo imunski odziv, ki ga želimo s cepljenjem doseči. V cepivu proti HPV se kot adjuvans uporablja amorfni aluminijev hidroksifosfat sulfat. Aluminij v cepivih se v krvi ne raztopi, temveč potuje do ledvic, medtem pa ne vstopa v druge celice. V ledvicah se iz krvi prefiltrira v urin in se tako varno izloči iz telesa. Varna količina aluminija za cepiva znaša 0,85 miligrama na cepivo, cepivo Gardasil 9 vsebuje 0,5 miligrama aluminijevega hidroksifosfat sulfata. Liter pitne vode, denimo, vsebuje 0,25 miligrama aluminija. Odrasli vsak dan s hrano in vodo zaužijemo približno 35-krat več aluminija, kot ga vsebuje cepivo.
3. Natrijev klorid. Navadna sol.
4. Histidin. Ena od bistvenih aminokislin, ki jo potrebujemo za življenje. Med drugim je potreben za tvorbo različnih hormonov, za normalno delovanje ledvic, izločanje žolča in je pomemben sestavni del mielinske ovojnice, ki obdaja živčne celice. Dobimo ga s hrano (soja, pšenični kalčki, govedina, piščančje meso, losos...).
5. Polisorbat 80. Emulgator in stabilizator. Pridobivamo ga iz naravnih olj. Uporablja se tudi v hrani, denimo sladoledu, in kozmetiki, denimo za mila, očesne kapljice in ustno vodico.
6. Boraks. Znan tudi kot sol borove kisline. Zavira rast mikroorganizmov, potreben je za zagotavljanje sterilnosti cepiva. Boraks je naravni mineral, uporablja se tudi v kozmetiki (denimo v zobni pasti ali raztopini za očesne leče), v pralnih praških in drugih čistilih ter celo v igrači "slime" za otroke. Uporablja se tudi za zatiranje različnih insektov in škodljivcev. Kot ključno sestavino domačih čistilnih sredstev ga priporočajo številne spletne strani, posvečene naravnemu načinu življenja. Čeprav je boraks dejansko zelo uporaben, pa je ob osebni uporabi v gospodinjstvu potrebna previdnost. Izpostavljenost večjim količinam je nevarna, če ga zaužijemo, je strupen. V eni dozi cepiva je le 35 mikrogramov boraksa.
7. Voda za injekcije.
Kako dolgo traja, da cepivo proti HPV začne delovati?
Mlajši od 15. let, ki prejmejo dva odmerka cepiva s 6-mesečnim razmakom, bodo pred okužbo s HPV zaščiteni dva tedna po prejemu drugega odmerka.
Starejši od 15. let, ki prejmejo tri odmerke cepiva, pa bodo zaščiteni dva tedna po prejemu tretjega odmerka.
Kako dolgo cepljenje proti HPV deluje?
Cepljenje proti HPV omogoča dolgotrajno zaščito. Dosedanje raziskave so pokazale, da traja vsaj deset let, znanstveniki pa pričakujejo, da bo zaščita še bistveno daljša. V raziskavah, ki že potekajo več kot deset let, so ugotovili, da so ravni zaščitnih protiteles pri obeh spolih še vedno visoke in pri testiranih ljudeh ni opaziti bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem proti HPV.
Ali obstajajo kakšne omejitve, kdo lahko prejme cepivo proti HPV?
Da. Proti okužbi s HPV se ne smejo cepiti tisti, ki so kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali ki so imeli resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva.
Cepljenje s cepivom proti okužbi s HPV je treba odložiti pri tistih, ki imajo hujšo akutno bolezen z zvišano telesno temperaturo. Rahlo zvišana telesna temperatura ali okužba zgornjih dihal (na primer prehlad) nista razlog za odložitev cepljenja.
Cepljenje je treba odložiti tudi pri nosečnicah. Raziskave med ženskami, ki so se cepile, ne da bi vedele za nosečnost, sicer niso pokazale nobenih negativnih učinkov na plod ali na potek nosečnosti.
Tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem zaradi genetske okvare, okužbe z virusom HIV ali zdravil, ki vplivajo na imunski sistem, naj o tem opozorijo izvajalca cepljenja.
Ali cepljenje proti HPV prepreči vse primere raka na materničnem vratu?
Dva različna genotipa sta odgovorna za več kot 70 % raka na materničnem vratu, ki ga sicer povzroča 13 genotipov HPV. Cepivo ščiti pred sedmimi najpogostejšimi in tako prepreči 9 od 10 primerov te bolezni. Ker cepivo ne ščiti pred vsemi nevarnimi genotipi HPV, je tudi za cepljene ženske pomembno, da redno skrbijo za svoje intimno zdravje, obiskujejo ginekologa, opravljajo PAP brise in se odzovejo povabilu presejalnega programa ZORA.
Ali lahko cepivo proti HPV povzroči okužbo in posledično raka?
Ne. Cepivo proti HPV ne vsebuje živega ali oslabjenega virusa, temveč le eno beljakovino virusa (L1 protein), ki se ne more množiti in povzročiti okužbe.
Slišati je, da po prejemu cepiva proti HPV otroci pogosto omedlijo. Je to res in ali je nevarno?
Pri najstnikih se res včasih pojavita tako imenovana kolaps ali sinkopa, ki sta posledica strahu pred cepljenjem oziroma iglo. Pri kolapsu gre za izgubo posturalnega tonusa, človek torej postane šibak in ne more stati pokonci oziroma "zleze skupaj", kot rečemo po domače. Če ob tem izgubi tudi zavest, govorimo o sinkopi. Pojava sta prehodne narave in nista nevarna, razen zaradi možnosti padca. Ker proti HPV cepimo ravno na začetku najstniškega obdobja, sta pojava pri tem cepivu nekoliko pogostejša, kot pri drugih cepivih, s katerimi cepimo v zgodnejšem otroštvu ali v odrasli dobi. Kljub temu nista zelo pogosta. V Sloveniji smo od leta 2009 do 2023 uporabili več kot 260.000 odmerkov cepiva proti HPV in ob tem zabeležili 14 primerov kolapsa in 3 primere sinkope. Možnost, da se to zgodi, je torej precej majhna.
Ali lahko cepivo proti HPV povzroči zgodnjo menopavzo in posledično neplodnost?
Ne. Prav nasprotno, cepljenje proti HPV pomaga ščititi zdravje žensk, saj preprečuje:
- predrakave spremembe, katerih zdravljenje lahko zaradi operativnih posegov na materničnem vratu vpliva na možnost zanositve ter povzroči prezgoden porod ali splav;
- rakava obolenja, katerih zdravljenje (kemoterapija, obsevanje in odstranitev materničnega vratu in maternice) povzroči, da ženska ne more imeti otrok.
Med cepljenjem proti HPV ter prezgodnjo menopavzo (primarno ovarijsko insuficienco ali POI) in neplodnostjo ni znanstveno dokazane povezave. O tem je bilo opravljenih nekaj velikih študij, denimo:
- ameriška epidemiološka študija na 60.000 ženskah
- danska nacionalna kohortna študija na skoraj milijonu deklet in žensk
- ameriška študija na skoraj dvesto tisoč mladih ženskah.
Slednja je, denimo, med 199.078 sodelujočimi v raziskavi odkrila en primer zgodnje menopavze pri dekletu, ki je bilo 23 mesecev pred izostankom menstruacije cepljeno proti HPV.
Podatke o tem redno spremlja tudi Svetovna zdravstvena organizacija, ki je izvedla sistematičen pregled vseh relevantnih znanstvenih prispevkov na to temo. Povezave med cepljenjem proti HPV ter zgodnjo menopavzo in neplodnostjo niso mogli potrditi.
Za dodatno ilustracijo lahko navedemo še naslednje podatke: med 1. decembrom 2014 in 31. decembrom 2017 so v ZDA uporabili 28 milijonov odmerkov cepiva Gardasil 9, ki ga uporabljamo tudi v Sloveniji. V njihovem sistemu za sledenje neželenim učinkom so zabeležili tri prijave zgodnje menopavze, vendar za nobenega od njih ni bilo mogoče potrditi povezave s cepljenjem.
Kako pogosti so resni neželeni učinki po cepivu proti HPV?
Resni neželeni učinki po cepljenju proti HPV so redki. Kot resen neželen učinek se v register vpiše vsak dogodek, ki se zgodi v časovni (in ne nujno tudi vzročni) povezavi s cepljenjem in je:
- življenje ogrožajoče stanje ali bolezen;
- stanje, ki zahteva hospitalizacijo ali podaljšanje hospitalizacije,
- trajna okvara,
- prirojena anomalija,
- drugo resno (klinično pomembno) stanje ali
- smrt.
V Sloveniji smo od leta 2009 do 2019 razdelili več kot 160.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju je bilo podanih 187 prijav (ena prijava = ena oseba), v katerih so zdravniki poročali o 459 neželenih učinkih (ena oseba lahko doživlja več neželenih učinkov; bolečina, rdečina in oteklina na mestu vboda se, denimo, štejejo kot trije različni neželeni učinki).
Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, in utrujenosti. Neželenih učinkov, kakršna sta anafilaktična reakcija in anafilaktični šok, ni bilo.
V tem obdobju smo zabeleženih 12 prijav resnih neželenih učinkov, ker so otroci potrebovali bolnišnično obravnavo, večinoma zaradi glavobola, vrtoglavice, slabosti in mravljincev. Po krajšem opazovanju so bili vsi odpuščeni brez posledic.
Od leta 2020 do vključno 2023 smo v Sloveniji razdelili še več kot 103.000 odmerkov cepiva, zabeleženih je bilo 64 prijav neželenih učinkov, v katerih so poročali o 108 neželenih učinkih. Zabeležili smo 1 primer resnega neželenega učinka (reaktivni artritis).
Ob tem je treba vedeti, da vpis v register še ne pomeni, da je neželen učinek tudi dejansko posledica cepljenja. Pomeni izključno to, da se je stanje pokazalo v časovni povezavi s cepljenjem. Poglejmo si primer: Otrok se cepi proti HPV, nato doma počiva in več ur igra igrice na telefonu. Zato ga začne boleti glava. Otrok in starš se ustrašita in pokličeta zdravnika. Zdravnik mora neželeni učinek javiti v register.
Za potrjevanje vzročne povezave pa se preišče vsak posamezen primer resnega neželenega učinka. Hkrati pristojne organizacije in neodvisni razsikovalci izvajajo študije, v katerih preučujejo, ali se neželen učinek med cepljenimi pojavlja pogosteje kot med necepljenimi. Samo tako lahko namreč potrdimo ali ovržemo vzročno povezanost med posameznim neželenim učinkom in cepivom.
Poročila o vse neželenih učinkih po vseh cepljenjih so javno objavljena na spletni strani NIJZ.
- Guillain-Barréjev sindrom,
- sindrom posturalne ortostatske tahikardije (POTS),
- kompleksni regionalni bolečinski sindrom (CRPS) in
- sindrom kronične utrujenosti (CFS)?
Cepivo proti HPV je eno od najbolj raziskanih cepiv. V različnih državah sveta je bilo opravljenih več kot 160 raziskav o različnih neželenih učinkih. Prepričljivih dokazov, ki bi potrdili dolgoročne neželene učinke, ni. Situacijo natančno spremljata tako Globalni svetovalni odbor za varnost cepiv (GACVS) pri Svetovni zdravstveni organizaciji kot Evropska agencija za zdravila (EMA).
GACVS je podatke o varnosti cepiv proti HPV prvič pregledal leta 2007, nato pa še v letih 2008, 2009, 2013, 2014, 2015 in 2017. Pregledali so podatke o prijavljenih resnih neželenih dogodkih v časovni povezavi s cepljenjem, kot so anafilaksija, sinkopa, masovna psihogena obolenja, avtoimunska obolenja (vključno s sindromom Guillain-Barré in multiplo sklerozo), venska tromboembolija, kap, neugodni izidi nosečnosti, kompleksni regionalni bolečinski sindrom (CRPS, kronično bolečinsko stanje, ki prizadene ude), sindrom posturalne ortostatske tahikardije (POTS, nenormalno povišanje srčnega utripa pri vstajanju ali sedanju, kar lahko povzroči omotico, izgubo zavesti in glavobol) in prezgodnja odpoved jajčnikov (POI).Za nobenega od navedenih neželenih pojavov niso našli dokazov, s katerimi bi lahko potrdili vzročno povezavo s cepljenjem proti HPV. Potrdili pa so možnost hude alergične reakcije, ki se pojavi v 1,7 primera na milijon odmerkov cepiva, ter večjo možnost pojava sinkope (izgube zavesti ob cepljenju), ki je povezana s stresom in strahom pred cepljenjem oziroma iglami. Ta je namreč pogostejši pri najstnikih, torej ravno v obdobju življenja, ko se izvaja cepljenje proti HPV.
Tudi EMA je pregledala dokaze o varnosti cepiv v povezavi s CRPS in POTS, tudi ta pregled ni pokazal, da bi bili ti pojavi med proti HPV cepljenimi ljudmi pogostejši kot med necepljenimi.
Raziskave o varnosti cepiva:
Varnost cepiva Gardasil 9 na podlagi podatkov VAERS
Varnost cepiva Gardasil 9 na podlagi podatkov VSD
Raziskave o povezavi z Guillain-Barréjevim sindromom:
Raziskava iz Anglije
Raziskava iz Kanade
Raziskava iz ZDA
Raziskava iz Francije
Meta analiza (naročena s strani enega od proizvajalcev cepiv)
Nobena od navedenih raziskav ni mogla potrditi povezave med cepljenjem proti HPV in Guillain-Barréjevim sindromom. Leta 2017 je bila v Franciji opravljena raziskava, ki je zaznala nekoliko povečano pojavnost tega sindroma med cepljenimi v primerjavi za necepljenimi, vendar vzročne povezave ni bilo mogoče potrditi.
Raziskave o povezavi s POTS in CFS in CRPS
Raziskovanje povezave cepljenja s sindromi POTS, CFS in CRPS je nekoliko oteženo. Simptomi navedenih sindromov se namreč pogosto prekrivajo. Precej simptomov je zelo splošnih in tudi sicer pogostih pri najstniški populaciji. Za nameček se kriteriji za postavitev diagnoze med posameznimi državami včasih razlikujejo. Na Japonskem, Danskem in v nekaterih drugih državah je svoje prispevala še velika medijska izpostavljenost cepljenja proti HPV, pod vplivom katere so bili tako starši kot zdravniki še posebej pozorni na vsako slabo počutje cepljenih najstnikov. Zato se je povečalo tudi poročanje neželenih učinkov, ki bi lahko bili znak omenjenih sindromov, lahko pa tudi za najstnike povsem običajni pojavi (denimo glavobol, utrujenost, anksioznost...). Zaradi vsega naštetega so zbiranje podatkov in njihovo iskanje v podatkovnih bazah oteženi, njihova primernost za raziskovanje pa ne vedno najboljša.
Kljub temu velja zapisati, da vzročne povezanosti med cepljenjem proti HPV ter sindromi POTS, CFS in CRPS ni potrdila še nobena raziskava, prav tako je niso zaznale klinične študije proizvajalcev cepiv. Nekatere raziskave in šudije posameznih primerov so sicer opozorile, da bi lahko obstajala nekoliko povečana možnost za pojav teh sindromov pri cepljenih, da je potrebno nadaljnje spremljanje in raziskovanje, a da vzročne povezave ni mogoče potrditi. Tudi velike nacionalne raziskave (denimo v ZDA za POTS ali na Norveškem za CFS) vzročne povezave niso mogle potrditi.
V branje priporočamo še naslednje prispevke:
Raziskava iz Velike Britanije o CFS
Znanstevi članek o CRPS
Danska analiza o resnih neželenih učinkih
Finska raziskava