Splošna priporočila
Bolniki s kroničnimi ali dalj časa trajajočimi boleznimi so po ugotovljeni diagnozi soočeni z dejstvom, da bo bolezen krojila njihovo življenje in pomembno vplivala na raven pozornosti, ki jo bodo posvečali skrbi za svoje zdravje. K tej sodi tudi izogibanje okužbam in boleznim, ki bi lahko negativno vplivale na njihovo obstoječe zdravstveno stanje.
Mnoga kronična zdravstvena stanja oslabijo delovanje imunskega sistema in povečajo dovzetnost za okužbe, zaradi česar je priporočljivo, da se oboleli cepijo proti boleznim, ki bi lahko dodatno ogrozile njihovo zdravje. Zapleti, ki spremljajo te bolezni, so zaradi zdravstvenega stanja kroničnih bolnikov hujši, celo smrtno nevarni, okrevanje pa traja dlje.
Poleg obveznih cepljenj, ki jih večinoma prejmemo v zgodnjem otroštvu, je smiselno, da kronični bolniki ali bolniki z dlje časa trajajočimi boleznimi skupaj z osebnim zdravnikom oblikujejo seznam priporočenih cepljenj, pri katerih upoštevajo zdravstveno stanje, predhodna cepljenja ter način življenja posameznika.
Za vse kronične bolnike veljajo priporočila, da se cepijo proti naslednjim boleznim:
Gripa
Sezonsko cepljenje proti gripi je za kronične bolnike posebej priporočljivo, saj so bolj dovzetni za okužbo z virusom, nadaljnji razvoj okužbe pa lahko vodi do resnih zapletov, tudi smrti. Smernice Evropske unije določajo, da bi moralo biti vsaj 75 % odraslih ljudi s kronično boleznijo vsako leto cepljenih proti virusu gripe, vendar nobena od držav članic ne poroča o tako visokem deležu. Delež odraslih kroničnih bolnikov, cepljenih proti gripi, se v državah članicah, ki so javile podatke o cepljenju, v povprečju giblje okrog 50 %. Proti gripi se je potrebno cepiti vsako leto. Zelo priporočljivo je, da se proti gripi cepijo tudi družinski člani in drugi bližnji kroničnih bolnikov. Cepljenje proti gripi je brezplačno za vse zavarovane osebe.
Preberite si več o cepljenju proti gripi.
COVID-19
Vsem kroničnim bolnikom, ne glede na starost, še posebej priporočamo cepljenje proti okužbi s koronavirusom. Pri njih so namreč večja tveganja za okužbo, težji potek bolezni in smrt.
Za boljšo zaščito posebej ranljivim kroničnim bolnikom in težje imunsko oslabljenim ljudem poleg osnovnega cepljenja z dvema odmerkoma priporočamo še dodatni odmerek, saj je pri njih odziv na osnovno cepljenje lahko šibkejši.
Svetujemo tudi obnavljanje zaščite s poživitvenimi odmerki. Mladostniki s kroničnimi boleznimi od 12. do 17. leta lahko prejmejo en poživitveni odmerek. Kronični bolniki, ki so starejši od 18. let, pa lahko prejmejo tudi drugi poživitveni odmerek in sezonske poživitvene odmerke.
O vseh cepljenjih naj se kronični bolniki posvetujejo z zdravnikom.
Več informacij:
COVID-19: bolezen, cepiva, cepljenje
Pnevmokokne okužbe
Zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema in osnovne bolezni so pri kroničnih bolnikih pnevmokokne okužbe pogostejše. Hkrati je pri kroničnih bolnikih večja možnost nevarnejših, lahko tudi usodnih zapletov, kot so pnevmokokna pljučnica, gnojni meningitis in sepsa. Večino pnevmokoknih okužb zdravimo z antibiotiki, vendar se v zadnjem času pojavljajo različice te bakterije, ki so na antibiotike odporne. Zato je za kronične bolnike cepljenje proti tovrstnim okužbam še bolj pomembno, ker prepreči okužbo in zmanjša razvoj sevov, odpornih na antibiotike. Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je brezplačno za vse kronične bolnike.
Preberite si več o cepljenju proti pnevmokoknim okužbam.
Klopni meningoecefalitis (KME)
KME je resna in izjemno boleča okužba centralnega živčnega sistema, za katero ne poznamo zdravila. Obolevnost v Sloveniji je med najvišjimi na svetu, delež cepljenih pa zelo nizek. Celotna Slovenija že 50 let velja za žarišče KME, ki lahko pusti trajne posledice, ki obrnejo življenje na glavo tako bolniku kot njegovim bližnjim. Približno 5 % bolnikom ostanejo trajne ohromitve, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvije postencefalitični sindrom.
Preberite si več o cepljenju proti KME.
HPV
Ker so pri bolnikih s slabšo odpornostjo pogostejša nekatera rakava obolenja, mlajšim od 26 let priporočajo cepljenje proti HPV (humani papilomavirusi), ki lahko povzroči raka materničnega vratu, nožnice in vulve pri ženskah, raka penisa pri moških ter raka zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih.
Preberite si več o cepljenju proti HPV.
Obnovitveni odmerki proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
Proti tem boleznim smo v Sloveniji večinoma cepljeni že v otroštvu, vendar je za kronične bolnike še posebej pomembno, da prejmejo ustrezne obnovitvene odmerke, in sicer:
- enkrat v življenju en odmerek kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ter nato
- vsakih deset let en obnovitveni odmerek kombiniranega cepiva proti davici in tetanusu.
Preberite si več o cepljenju proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju.
Stroške vseh cepljenj, ki jih iz zdravstvenih ali epidemioloških razlogov odredi zdravnik ustrezne specialnosti, krije zdravstveno zavarovanje. Cepiva so tudi varna in učinkovita, stranski učinki pa večinoma redki in blagi. Zato ni nobenega razloga, da kronični bolniki in njihovi bližnji za dodatno zaščito in večjo kakovost življenja ne bi poskrbeli s cepljenjem.
Za cepljenje ljudi s kroničnimi boleznimi lahko veljajo drugačne cepilne sheme, kot za cepljenje sicer zdravih ljudi proti enakim boleznim.
Zato se za podrobnejše informacije o cepljenju posvetujte s svojim zdravnikom, za splošne informacije o cepljenjih proti posamezni bolezni pa si oglejte rubriko Bolezni in cepiva zanje.