norice (vodene koze)

Norice ali vodene koze so zelo nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus varičela zoster. Pri nas jo preboli skoraj vsak otrok. Virus ostane v telesu in se lahko mnogo let kasneje ponovno aktivira in povzroči herpes zoster ali pasovec. Predvsem pri starejših je lahko slednji izjemno boleč.

NA KRATKO

Norice niso vedno nedolžne, povzročijo lahko resne zaplete pri do 6 % bolnikov.
Namerno izpostavljanje otrok noricam je zato nevarna praksa.
Zdravila za norice ne poznamo, najbolj zanesljiva zaščita je cepljenje.
Od 1. januarja 2025 je cepljenje za otroke, rojene od 1. februarja 2024, brezplačno.
1. odmerek otroci prejmejo med 11. in 18. mesecem, 2. odmerek pri 3. letih.
Učinkovitost cepiva je 95 %, neželenih učinkov je malo.
Težji potek bolezni z zapleti ogroža odrasle, nosečnice in bolnike z okrnjeno imunostjo.
Virus se predvsem pri starejših lahko ponovno aktivira in povzroči boleči herpes zoster (pasovec).

Norice ali vodene koze so vse prej kot nedolžna otroška bolezen. Vodijo lahko do resnih zapletov, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje in v redkih primerih lahko povzročijo smrt. Zato je zaščita s cepljenjem ključnega pomena, še posebej pri otrocih in ranljivih skupinah prebivalstva. Cepljenje ne ščiti le posameznika, ampak zmanjšuje tudi širjenje virusa v populaciji. V Sloveniji za noricami običajno zboli skoraj 11.000 ljudi letno, izjema sta bili »koronski« leti 2020 in 2021, ko je za noricami zbolelo dobrih 4.400 in skoraj 4.800 ljudi.

Povzroča jih virus varičela zoster, ki spada med herpes viruse. Prvo okužbo s tem virusom imenujemo norice. Virus je izjemno kužen in norice do 15. leta preboli 90 % otrok. Zato jih uvrščamo med tako imenovane otroške bolezni, a lahko prizadenejo ljudi vseh starosti. Norice se pojavljajo po vsem svetu. Pri nas so izbruhi najpogostejši v pozno pozimi in zgodaj spomladi, a seveda lahko zbolimo tudi poleti ali jeseni.

PRENOS

Prenos poteka z neposrednim stikom s tekočino iz mehurčkov noric okužene osebe. Poleg tega se virus lahko širi tudi s kašljanjem ali kihanjem in z dotikom katerega koli predmeta, ki je prišel v stik s tekočino iz mehurčka okužene osebe. Bolniki so kužni že dva dni pred pojavom prvega izpuščaja in ves čas svežih izpuščajev. Ko se vsi mehurčki posušijo, oboleli ni več kužen.

POTEK

Od okužbe do pojava bolezni lahko mine tudi do 30 dni, najpogosteje pa se bolezen z izpuščajem pojavi med 14. in 16. dnevom po okužbi. Za bolezen so značilni mehurčkasti izpuščaji na koži, pa tudi na sluznici in spolovilu. Običajno začetno fazo bolezni spremlja tudi rahlo do srednje povišana telesna temperatura, pojavita se lahko tudi glavobol in otekanje bezgavk. Sicer zdravi otroci bolezen praviloma prebolijo v blagi obliki. Če se z virusom noric okužimo v odrasli dobi, je potek bolezni običajno hujši.

ZDRAVLJENJE

Specifičnega zdravila za norice ni, lajšamo le simptome bolezni. Povišano temperaturo znižujemo z antipiretiki, denimo s paracetamolom (ne z aspirinom ali ibuprofenom), srbenje pa olajšamo z uporabo antihistaminikov. Bolnikom z noricami odsvetujemo kopanje in namakanje v vodi, priporočljivo je umivanje s tekočo vodo in uporaba antiseptičnih mil. Po umivanju odvečno vodo s kože le popivnamo z brisačo. Bolnik mora med prebolevanjem noric počivati in ostati doma, dokler je kužen.

Zapleti

Pri otrocih bolezen praviloma poteka v blagi obliki in brez zapletov, pri 2 – 6 % bolnikov pa se lahko pojavijo resni zapleti, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje. Med njimi so:

Bakterijske okužbe kože in mehkih tkiv, pogosto posledica okužbe z bakterijami (Streptococcus skupine A ali Staphylococcus aureus).
Respiratorni zapleti: Primarna virusna ali sekundarna bakterijska pljučnica.
Nevrološki zapleti: Meningitis, encefalitis in cereberalna ataksija.
Gastrointestinalni zapleti: Vplivajo na prebavni sistem.
Hemoragični zapleti: Redke, a lahko nevarne krvavitve.
Sepsa: Življenjsko ogrožajoča sistemska okužba krvi.

Od leta 2017 do leta 2021 smo v Sloveniji zabeležili zaplete pri 1,6 % bolnikov z noricami. Od teh je bilo 0,8 % hospitaliziranih, smrtnih primerov ni bilo. Zanimivo je, da je kar 72 % hospitaliziranih bolnikov mlajših od 5 let, kar kaže, da so otroci še posebej ranljivi.

Skupine s povečanim tveganjem

Pri odraslih norice pogosto potekajo v hujši obliki kot pri otrocih. Tveganje za zaplete, kot so pljučnica ali nevrološke motnje, je precej večje. Še posebej pa so norice nevarne za:

Nosečnice: Norice med nosečnostjo predstavljajo večje tveganje za nosečnico in plod. Okužba v prvih 20. tednih nosečnosti lahko povzroči sindrom prirojenih noric, ki se pri novorojenčku kaže z nizko porodno težo, brazgotinjenjem kože in poškodbami možganov, okončin ali oči. Če mamica zboli tik pred porodom ali takoj po njem (5 dni pred do 2 dni po porodu), lahko novorojenček razvije hudo obliko bolezni s kar 30 % smrtnostjo (brez ustreznega zdravljenja).
Bolnike z oslabljenim imunskim sistemom: ljudje, ki se zdravijo s kemoterapijo, radioterapijo ali so na dolgotrajnem zdravljenju s steroidi, so izpostavljene večjemu tveganju za zaplete.

Imunost in herpes zoster (pasovec)

Prebolele norice povzročijo doživljenjsko imunost, vendar virus varičele zoster ostane v telesu in se lahko aktivira kasneje ter pri okoli 15 % ljudi, ki so preboleli norice, povzroči pasovec oziroma herpes zoster. Slednji najpogosteje prizadene starejše, lahko pa tudi mladostnike in otroke. Najpogostejši in najnadležnejši zaplet pasovca, ki dolgoročno lahko močno okvari kakovost življenja in ljudi pripelje na rob obupa, je huda bolečina, ki jo imenujemo postherpetična nevralgija. Žal jo je težko obvladati, saj protibolečinska zdravila ne pomagajo.

Zaščita s cepljenjem

Ker ni mogoče predvideti, kateri izmed otrok bo imel težji potek noric in morebitne zaplete ob njihovem prebolevanju, je namerno izpostavljanje otrok noricam, da bi jih čim prej preboleli, nevarna praksa. Boljša odločitev je zaščita s cepljenjem. To namreč učinkovito preprečuje okužbo z virusom varičele zoster ter tako preprečuje pojav noric, zmanjša verjetnost za izbruh pasovca, preprečuje pa tudi težji potek bolezni in zaplete.

Cepivo je najbolj smiselno prejeti preden oseba pride v stik z virusom noric. V Sloveniji je na voljo kombinirano cepivo proti noricam, ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMRN). Od 1.januarja 2025 bo na voljo brezplačno cepljenje proti noricam za vse otroke, rojene od 1. februarja 2024 dalje.

Svetovna zdravstvena organizacija izpostavlja izjemen pomen visoke, vsaj 80 % precepljenosti proti noricam. Brez tega obstaja teoretično tveganje, da bi se pojavljanje bolezni premaknilo v starejše starostne skupine, pri katerih bolezen poteka težje in z več zapleti.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

MAJHNI OTROCI

Od 1. januarja 2025 bomo v Sloveniji izvajali priporočeno redno cepljenje proti noricam za otroke, rojene od 1. februarja 2024 dalje. Cepljenje je za starše brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Cepljenje se opravi s kombiniranim cepivom proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam (OMRN). Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci med 11. in 18. mesecem starosti, drugi odmerek pa bodo prejeli pri treh letih starosti.

Pri otrocih, ki bodo v vrtec vstopili pred dopolnjenim 11. mesecem starosti, bomo cepljenje izjemoma opravili od dopolnjenih 10 mesecev starosti. Ponovitev cepljenja med 11. in 18. mesecem v tem primeru ne bo potrebna.

Otroci, ki so že imeli vročinske krče ali pa imajo vročinske krče v družini (starši, sorojenci), prejmejo 1. odmerek z ločenima cepivoma, in sicer s samostojnim (monovalentnim) cepivom proti noricam in kombiniranim cepivom proti OMR. Obe cepivi prejmejo istočasno, le na dve različni mesti. To je previdnostni ukrep, saj nekatere raziskave kažejo minimalno povečano tveganje za vročinske krče po prvem odmerku kombiniranega cepiva proti OMRN v primerjavi z ločenim cepljenjem. Drugi odmerek pri 3. letih lahko ti otroci prejmejo s kombiniranim cepivom proti OMRN.

Za majhne otroke, ki so že preboleli norice, cepljenje proti noricam ni potrebno, tako da bodo cepljeni le proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.

STAREJŠI OTROCI

Cepljenje proti noricam je priporočljivo za vse otroke, ki še niso preboleli noric. Cepljenje se opravi z dvema odmerkoma cepiva proti noricam v razmaku 6 tednov ali več (ne manj kot 4 tedne). Cepljenje za starejše otroke (rojene pred 1. februarjem 2024) je samoplačniško.

Starejši otroci s kroničnimi boleznimi

Še posebej je cepljenje proti noricam priporočljivo za starejše otroke, ki še niso preboleli noric, so pa v remisiji akutne levkemije ali pa prejemajo visoke odmerke kortikosteroidov ali imunosupresivnih zdravil zaradi bolezni ledvic, težke astme, drugih bolezni ali pred presaditvijo organov ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic.

Cepljenje je priporočljivo tudi za otroke, katerih družinski člani imajo bolezenska stanja z okrnjeno imunostjo. Indikacijo za cepljenje in optimalen čas cepljenja v teh primerih postavi zdravnik ustrezne specialnosti. Cepljenje se v teh primerih plača iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

MLADI IN ODRASLI

Kdor ne ve, ali je norice že prebolel, se lahko pozanima pri osebnem zdravniku, saj bi moral zapis o prebolelih otroških boleznih biti v zdravstvenem kartonu. V posameznih primerih si lahko pomagamo tudi s krvnimi testi, ki pokažejo, ali je oseba prebolela norice ali ne. Podatek o prebolelih noricah je zelo pomemben za ženske v rodni dobi, saj lahko okužba v nosečnosti privede do hujših zapletov.

Cepljenje je še posebej priporočljivo za naslednje skupine ljudi, ki še niso preboleli noric:

ljudi vseh starosti, ki so v remisiji akutne levkemije ali so pri njih indicirani visoki odmerki kortikosteroidov ali imunosupresivnih zdravil zaradi bolezni ledvic, težke astme ali drugih bolezni ali pred presaditvijo organov ter po presaditvi krvotvornih matičnih celic,
ženske v rodni dobi, ki niso noseče,
ljudi, katerih družinski člani in druge bližnje kontaktne osebe imajo okrnjeno imunost,
dijake in študente zdravstvenih programov,
zaposlene, ki so pri opravljanju dela izpostavljeni okužbi. Cepljenje je zlasti pomembno za zaposlene v zdravstvu, ki pri svojem delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno na oddelkih za bolnike z oslabljeno imunostjo.

Cepijo se lahko tudi ljudje, ki so bili izpostavljeni noricam. Cepljenje v 3 dneh po izpostavitvi lahko prepreči okužbo ali spremeni potek bolezni.

Cepivo proti noricam se injicira v mišico ali pod kožo. Potrebna sta dva odmerka v razmaku 6 tednov ali več (ne manj kot 4 tedne). Cepimo se pri izbranem osebnem zdravniku.

Cepljenje je samoplačniško, razen ko cepljenje odredi zdravnik ustrezne specialnosti.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI

IME	VRSTA	ŠČITI PROTI BOLEZNIM	UPORABLJAMO GA ZA
Varivax	Živo z oslabljenimi virusi, monovalentno	Norice	cepljenje otrok, rojenih pred februarjem 2024 cepljenje rizičnih oseb glede na indikacije cepljenje mladih in odraslih, ki še niso preboleli noric
ProQuad	Živo z oslabljenimi virusi, kombinirano	Ošpice, mumps, rdečke, norice	redno cepljenje otrok, rojenih od 1. februarja 2024

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Obe cepivi vsebujeta živ oslabljen virus varičela zoster. Za cepivo oziroma za komponente cepiva je bilo izvedenih več študij učinkovitosti, ki so pokazale več kot 95 % učinkovitost.

V ZDA, kjer je cepljenje proti noricam že dobro uveljavljeno, so ugotovili, da se ob cepljenju tveganje za okužbo z noricami zmanjša za 90 %. Ob morebitni okužbi pa bolezen poteka v blažji obliki, saj se za približno 90 % zmanjša tudi delež bolnikov s hujšo obliko, ki zahteva zdravljenje v bolnici.

V Sloveniji otrok proti noricam doslej nismo cepili sistematično in pojavnost noric je že več let približno enaka, v povprečju beležimo nekaj manj kot 11 tisoč primerov na leto (izjema sta bili koronski leti 2020 in 2021, ko je bilo noric mnogo manj). Norice preboli skoraj vsak otrok in število obolelih se ne zmanjšuje, še vedno je enako kot v 50. letih prejšnjega stoletja. Tako so norice najboljši dokaz, da boljša higiena in prehrana na preprečevanje nalezljivih bolezni nimata vpliva, temveč da so za znaten upad nalezljivih bolezni odgovorna cepiva.

Ker norice niso vedno nedolžna otroška bolezen, smo se tudi v Sloveniji leta 2024 odločili, da za otroke od dopolnjenega 11. meseca starosti v nacionalni program cepljenja in zaščite z zdravili vpeljemo priporočeno cepljenje proti noricam, ki ga od 1. januarja 2025 dalje krije zdravstveno zavarovanje.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Cepiva proti noricam ne smejo prejeti nosečnice, po cepljenju pa ženska ne sme zanositi še 1 mesec. Bolniki, ki imajo kakršno koli bolezen, ki vpliva na imunski sistem, se morajo pred cepljenjem temeljito posvetovati z zdravnikom. Zdravnik se bo glede na bolezen odločil o primernosti cepljenja.

Proti noricam se ne smejo cepiti tudi ljudje:

ki imajo hujšo alergijo na katerokoli sestavino cepiva ali pomožno snov (želatino, antibiotik neomicin …),
bolniki z levkemijo in krvnimi diskrazijami (motnjami v delovanju krvnih celic),
bolniki s katerokoli vrsto limfoma ali druge rakave novotvorbe, ki vplivajo na krvni in limfni sistem,
ki prejemajo imunosupresivna zdravila (vključno z velikimi odmerki kortikosteroidov),
bolniki z aktivno nezdravljeno tuberkulozo,
ljudje z vročino več kot 38,5 stopinj Celzija.

Neželeni učinki

Kot vsa cepiva in zdravila imata tudi cepivi proti noricam nekaj neželenih učinkov. Pogosto pride do bolečine in rdečine na mestu vboda. Na mestu vboda se lahko pojavi tudi noricam podoben izpuščaj. Pri posameznikih se občasno pojavijo tudi rahlo povišana telesna temperatura, okužbe zgornjih dihal, bruhanje in driska.

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.