Letošnji svetovni in evropski teden cepljenja je s sloganom »Cepljenje ščiti vse generacije« poudaril izjemno vlogo tega javnozdravstvenega ukrepa pri preprečevanju okužb ter ohranjanju zdravja v vseh življenjskih obdobjih – od novorojenčkov do starostnikov.

Svetovni in evropski teden cepljenja vsako leto potekala konec aprila, tokrat od 24. do 31. aprila, obeležujemo ga tudi v Sloveniji in na NIJZ so ob tej priložnosti pripravili novinarsko konferenco. Na slednji je dr. Marta Grgič Vitek, epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja na NIJZ, poudarila: »V Sloveniji se lahko pohvalimo, da ima naš nacionalni program cepljenja že dolgo tradicijo, saj so bila številna cepljenja, zlasti za otroke, omogočena v 60. letih prejšnjega stoletja. Sistematično cepljenje skozi več desetletij je omogočilo, da se pri nas nekatere nalezljive bolezni, kot so otroška paraliza, davica, rdečke, mumps in okužbe s Hib, ne pojavljajo več, nekatere pa redko – denimo tetanus pri starejših necepljenih odraslih in posamični primeri ošpic.«

Najbolj ranljivi so najmlajši

Cepljenje ima še posebej pomembno vlogo pri zaščiti dojenčkov in majhnih otrok, ki so zaradi nezrelega imunskega sistema najbolj ranljivi. “Cepljenje jih namreč zaščiti pred okužbo in pred težjim potekom bolezni. Zaščiti jih tako, da njihov imunski sistem nauči, kako naj odreagira ob stiku z določenim povzročiteljem. Tako lahko telo nevarnost hitreje prepozna, pravočasno reagira in pripravi ustrezno obrambo,« je povedala pediatrinja Alenka Rus iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dodala je, da pediatri razumemo starševske dvome in oklevanja, »a naš cilj je podati jasno informacijo – cepljenje ostaja eno najbolj varnih in učinkovitih zaščit za otroke. Zato bi moralo biti cepljenje standard in ne privilegij prav za vse otroke tega sveta.”

Do zaščite novorojenčkov s cepljenjem nosečnic

Za zaščito pred gripo, oslovskim kašljem in RSV v prvih mesecih življenja, ko dojenčka še ne moremo cepiti, lahko poskrbi že mamica s cepljenjem med nosečnostjo. »Protitelesa mamice se preko posteljice in kasneje tudi z mlekom prenašajo na otroka ter ga ščitijo. Okužbe, kot so RSV, oslovski kašelj in gripa, lahko pri dojenčkih povzročijo hude zaplete, pa tudi pri nosečnicah je potek bolezni lahko hujši, zato cepljenje pomembno zmanjšuje obolevnost in celo umrljivost. Cepiva so neživa, ne morejo povzročiti okužbe ali poškodbe ploda, neželeni učinki pa so večinoma blagi in prehodni,« je pojasnil prof. dr. Miha Lučkovnik, ginekolog in vodja Oddelka za intenzivno perinatalno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Pri potovalnih cepljenjih brezskrbni, pri drugih pa skeptični

V Sloveniji imamo razmeroma dobro precepljenost z obveznimi cepljenji, slabšo s priporočenimi cepljenji otrok in najslabšo s priporočenimi cepljenji odraslih. Doc. dr. Nena Kopčavar Guček, družinska zdravnica z Zdravstvenega doma Ljubljana, je ob tem opozorila na zanimivo razliko: »Pri cepljenjih zaradi turizma opažamo, da so posamezniki precej brezskrbni – ne povprašujejo po sestavi cepiva ali po neželenih učinkih, medtem ko so pri cepljenjih proti gripi, covidu-19 in drugim boleznim so skepsa, dvomi, vprašanja in odziv na cepljenja zelo drugačni.«

Cepljenje lahko prepreči prezgodnjE smrti starejših

Na pomen cepljenj za starejše je opozoril Gregor Veninšek, predstojnik Centra za geriatrično medicine na UKC Ljubljana. »Imunski sistem z leti slabi, zato so starejši bolj nagnjeni k okužbam. Gripa in pnevmokokne okužbe sta pomembna povzročitelja obolevnosti in z boleznijo povezanih zapletov. Med sezono gripe lahko umre do 500 ljudi več, večina med starejšo populacijo.  Med tistimi, ki so starejši od 75 let, pa jih ob invazivni okužbi s pnevmokokom lahko umre skoraj tretjina,« je opozoril. Cepljenje lahko pri gripi prepolovi obolevnost, zmanjša obiske urgence za do tretjino in močno zmanjša težje poteke bolezni. Cepljenje proti pnevmokoku pa lahko prepreči vsako 10. hospitalizacijo in do polovico smrti zaradi invazivnih okužb.