rumena mrzlica

Rumena mrzlica je lahko izjemno težka virusna bolezen, za katero ni zdravila. Virus prenašajo okuženi komarji v tropskih deželah. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije letno zboli okoli 200 000 ljudi. S hujšo obliko zboli 10 do 20 % obolelih, pri katerih je smrtnost zaradi odpovedi jeter ali ledvic 50 %.

Rumena mrzlica se prenaša z istoimenskim virusom, ki izvira pri opicah ter drugih živalih pragozda, na človeka pa ga prenesejo okuženi komarji vrste Aedes in Haemagogus. Bolezen se pojavlja v nekaterih predelih Afrike in v tropskem pasu Srednje in Južne Amerike. Ločimo gozdno in urbano obliko. Rumena mrzlica v Evropi ni prisotna.

Z rumeno mrzlico se lahko okužijo vsi, ki te bolezni še niso preboleli in ki potujejo ali se zadržujejo na območjih, kjer se bolezen pojavlja. Bolezen se običajno razvije v 3 do 6 (tudi do 13) dneh po okužbi. Poteka lahko povsem brez bolezenskih znakov, v lažji obliki je podobna gripi, pri 10 do 20 % obolelih pa je bolezen zelo huda in lahko povzroči smrt. Prvi znaki bolezni so visoka temperatura, glavobol, slabost in bolečine v mišicah, hujša oblika bolezni pa vključuje bruhanje, pojav zlatenice, krvavitve ter bolečine v trebuhu. V primeru hujšega poteka bolezni se lahko pojavijo hujše okvare ter celo odpoved ledvic in jeter, bolezen pa lahko prizadene tudi srce in osrednje živčevje.

Zdravljenje poteka le v obliki lajšanja znakov bolezni, svetujejo predvsem počitek, veliko zaužite tekočine ter po potrebi protibolečinske tablete s paracetomolom. Zaradi učinkov na strjevanje krvi zdravniki odsvetujejo zdravila z acetilsalicilno kislino (na primer Aspirin). Ker zdravila za bolezen ni, je pomembna preventiva v obliki zaščite pred piki insektov ter cepljenja proti rumeni mrzlici.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Cepljenje potnikov proti rumeni mrzlici je obvezno:

  1. v skladu z nacionalnim Programom cepljenja in zaščite zdravili za vse, ki potujejo v države, kjer se pojavlja ta bolezen;
  2. pri potovanju v državo, ki zahteva dokazilo o opravljenem cepljenju od vseh potnikov, ne glede na to, od kod prihajajo;
  3. pri potovanju v državo, ki zahteva dokazilo o opravljenem cepljenju od vseh potnikov, ki prihajajo iz endemične države za rumeno mrzlico, tudi če so bili v endemični državi le v tranzitu za več kot 12 ur na mednarodnem letališču.

Podroben seznam držav, za katere je cepljenje proti rumeni mrzlici obvezno, je dostopen v rubriki Preglednica po državah.

Dodatno je cepljenje proti rumeni mrzlici priporočljivo za tiste, ki potujejo na območja z nizkim tveganjem, a bodo dlje časa bivali v ruralnem okolju in bodo močno izpostavljeni komarjem.

Potrdilo začne veljati deset dni po cepljenju in velja trajno – cepljenje se zabeleži v cepilno knjižico.

Cepljenje lahko opravimo v eni od potniških ambulant na območnih enotah NIJZ. Za tiste, ki potujejo službeno, stroške cepljenja krije delodajalec, sicer pa je cepljenje samoplačniško.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
Ime cepiva Cepivo
STAMARIL Cepivo proti rumeni mrzlici z oslabljenimi virusi
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Cepljenje proti rumeni mrzlici uporabljajo že od konca 30. let prejšnjega stoletja. Cepivo vsebuje žive viruse, ki sicer povzročajo bolezen, vendar so virusi v cepivu oslabljeni, zato je cepivo varno za uporabo in učinkovito pri tvorbi protiteles. Po cepljenju več kot 90 %  cepljenih oseb doseže potrebno koncentracijo protiteles za zaščito pred boleznijo.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti

Proti rumeni mrzlici se ne smejo cepiti:

  • preobčutljivi na zdravilno učinkovino v cepivu, katero koli pomožno snov, na jajca ali piščančje beljakovine,
  • ljudje, ki so imeli hudo preobčutljivostno reakcijo  po predhodnem odmerku katerega koli cepiva proti rumeni mrzlici,
  • dojenčki, mlajši od 6 mesecev,
  • ljudje, katerih imunski sistem je iz kateregakoli razloga oslabljen (prirojeno, idiopatsko, zaradi zdravljenja z zaviralci imunskega odziva, radioterapijo, citotoksičnimi zdravili ali sistemskimi steroidi v večjih odmerkih),
  • okuženi s HIV,
  • ljudje z boleznimi priželjca (timusa),
  • ljudje z zmerno ali hudo vročinsko ali akutno boleznijo.

 

Cepljenje prav tako ni priporočljivo za otroke, mlajše od 9 mesecev, za nosečnice in doječe matere ter za starejše od 60 let, razen če obstaja veliko in neizogibno tveganje za okužbo z rumeno mrzlico.

Neželeni učinki

Najpogostejši neželeni učinki vključujejo rdečino in bolečino na mestu cepljenja ter glavobole, vročino, bolečine v mišicah, drisko in splošno šibkost. Ti neželeni učinki običajno minejo v nekaj dneh po cepljenju.

Cepivo proti rumeni mrzlici lahko v izjemno redkih primerih povzroči pojav nevrotropne ali viscerotropne bolezni (nekaj posamičnih primerov na milijon odmerkov cepiva), ki se lahko konča s smrtjo. 

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se