humani papilomavirusi (HPV)

HPV povzroča skoraj vse primere raka materničnega vratu, za katerim vsako leto po svetu umre 266 tisoč žensk, v Sloveniji pa med 30 in 40 žensk. Zdravila za HPV ne poznamo, se pa lahko pred okužbo učinkovito zaščitimo s cepljenjem, ki je tako uspešno, da bi rak materničnega vratu lahko postal prva vrsta raka, ki bi ga lahko človeštvu uspelo izkoreniniti.

Okužba s Humanimi papilomavirusi (HPV) je najpogostejša spolno prenosljiva okužba, s katero se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno dejavnih ljudi. Gre za družino več kot dvesto genotipov HPV, ki se prenašajo z neposrednim stikom kože ali sluznice pri spolnih in drugih intimnih stikih. Med različnimi deli telesa jih lahko prenašamo tudi z rokami, lahko pa se prenesejo tudi z matere na novorojenčka ob porodu.

Okužba s HPV, za katero ne poznamo zdravila, lahko povzroči različne zdravstvene težave. Večina okužb mine spontano, brez bolezenskih znakov in brez posledic. Nekateri manj rizični genotipi HPV povzročajo neprijetne genitalne bradavice, poznamo pa tudi dvanajst zelo nevarnih genotipov HPV. Ti lahko povzročijo raka materničnega vratu, nožnice in vulve pri ženskah, raka penisa pri moških ter raka zadnjika in ustnega dela žrela pri obeh spolih. Visokorizični genotipi HPV so tako odgovorni za skoraj vse primere raka materničnega vratu, 88 % raka zadnjika, 78 % raka nožnice, četrtino primerov raka ženskega zunanjega spolovila (vulve), polovico primerov raka penisa ter skoraj tretjino (31 %) primerov raka ustnega dela žrela.

Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši rak za evropske ženske med 15. in 44. letom starosti (na prvem mestu je rak dojk). V Sloveniji je zadnja leta po podatkih Registra raka, ki ga vodijo na Onkološkem inštitutu, za rakom materničnega vratu vsako leto na novo zbolelo okoli 120 žensk. Poleg tega mora pri nas zaradi predrakavih sprememb, ki so posledica kronične okužbe z enim od rakotvornih HPV, vsako leto na operacijo več kot 3000 žensk. Zaščita s cepljenjem pred prvimi spolnimi stiki in s tem prvo možnostjo okužbe je izjemno učinkovita in varna, zato jo za najstnice in najstnike priporočata tako Svetovna zdravstvena organizacija kot Evropska unija.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Cepljenje proti okužbi s HPV je najbolj učinkovito pred prvimi spolnimi stiki, torej pred prvo možnostjo okužbe. Čeprav starostne omejitve za cepljenje ni, pa je treba poudariti, da cepivo ne ščiti pred morebitnimi okužbami, do katerih je prišlo pred izvedbo cepljenja. Cepljenje proti HPV je priporočljivo za:

  • deklice in dečke od 11. do 12. leta

V Sloveniji cepljenje deklic z 9-valentnim cepivom izvajamo ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole. Cepljenje je prostovoljno in poteka v okviru sistematskih pregledov pri pediatrih in šolskih zdravnikih.  Možno je tudi cepljenje zamudnic, ki so 6. razred obiskovale v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bile cepljene. To cepljenje lahko opravijo ob prvem naslednjem sistematičnem pregledu ali po dogovoru pri izbranem zdravniku oziroma nekaterih ginekologih. Cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Cepljenje proti HPV pa je enako pomembno tudi za dečke. Poleg zaščite pred rakom zadnjika, penisa in ustnega dela žrela se s cepljenjem dečkov močno zmanjša možnost širjenja okužb s HPV. V Sloveniji cepljenje dečkov proti HPV zaenkrat še ni del rednega programa cepljenja in ga ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa v teku aktivnosti za vključitev tega cepljenja v redni program. Trenutno ga sofinancirajo nekatere občine (Vuzenica, Radenci, Idrija,  Cerkno, Postojna, Slovenj Gradec in Zagorje ob Savi), drugod je samoplačniško.

V tej starosti sta za izvedbo cepljenja dovolj dva odmerka cepiva s presledkom najmanj šest mesecev. Obnovitveni odmerki niso predvideni. Otroci do 15. leta za cepljenje potrebujejo dovoljenje staršev.

  • mlade zamudnike obeh spolov od 12. do 26. leta

Cepljenje v tej starosti je priporočljivo, če človek dotlej proti okužbi s HPV še ni bil cepljen. Cepilna shema je odvisna od starosti ob prejemu prvega odmerka:

- od 12. do 14. leta sta dovolj dva odmerka cepiva s presledkom najmanj šest mesecev,

- od 15. leta dalje so potrebni trije odmerki, 2. odmerek dva meseca po prvem in 3. odmerek šest mesecev po prvem ob uporabljenem 9-valentnem cepivu. Pri 2-valentnem cepivu je cepilna shema malenkost drugačna, in sicer se 2. odmerek prejme en mesec po prvem.

Obnovitveni odmerki niso predvideni. Otroci do 15. leta za cepljenje potrebujejo dovoljenje staršev. Cepljenje je za fante samoplačniško, cepljenje deklet zamudnic, ki proti HPV niso bile cepljene v 6. razredu, pa krije zdravstveno zavarovanje.

  • moške od 27. do 45 leta, ki imajo spolne odnose z moškimi, ter ženske in moške, ki so okuženi z virusom HIV ali imajo oslabljen imunski sistem

Cepljenje proti HPV ne ščiti proti morebitno okužbo, do katere je prišlo pred cepljenjem. Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva, 2. odmerek je treba prejeti dva meseca po prvem, 3. odmerek pa šest mesecev po prvem. Obnovitveni odmerki cepiva zaenkrat niso predvideni, cepljenje je samoplačniško.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
IME VRSTA Ščiti proti humanim virusom papiloma tipov:

Cervarix

dvovalentno 16, 18

Gardasil 9

devetvalentno 6, 11, 16, 18, 31, 33, 45, 52, 58

 

Dvovalentno cepivo nudi zaščito pred okužbami z visokorizičnima genotipoma HPV (16, 18), ki povzročita vsaj 73 % vsega raka materničnega vratu v Evropi. Devetvalentno cepivo pa nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi tipi HPV (16, 18, 31, 33, 45, 52, 58), ki povzročijo okrog 90 % raka materničnega vratu, ter zaščito pred nizkorizičnima tipoma HPV (6, 11), ki povzročita do 90 % genitalnih bradavic. Devetvalentno cepivo je edino priporočljivo za fante in moške.

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Cepiva proti okužbi s HPV ne morejo povzročiti okužbe s HPV, saj vsebujejo le delce plaščne beljakovine virusa, ne pa celega virusa ali njegove DNA. Cepiva so izjemno učinkovita pri preprečevanju okužb z najpogostejšimi visokorizičnimi tipi HPV. Devetvalentno cepivo lahko uspešno prepreči:

  • okoli 75- 85 % predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje,
  • okoli 90 % raka materničnega vratu;
  • okoli 85-95 % s HPVpovezanih predrakavih in rakavih sprememb zadnjika pri obeh spolih in
  • okoli 90 % odstotkov genitalnih bradavic pri obeh spolih.

 

Zaščita ni stoodstotna, saj cepljenje ne ščiti pred vsemi genotipi HPV, ki lahko povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu, temveč pred najpogostejšimi. Prav tako velja, da cepivo ne zdravi že obstoječe okužbe s HPV in njenih zapletov.

Zato so tudi za cepljene deklice in ženske potrebni redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu. V Sloveniji se zaradi uspešnosti presejalnega programa ZORA, s katerim odkrivajo predrakave spremembe na materničnem vratu, že uvrščamo med med evropske države z najmanjšim bremenom tega raka. Za njim zboli sedem od sto tisoč žensk, umreta pa dve od sto tisoč žensk, kar je izjemen uspeh, saj je bila pojavnost raka materničnega vratu v Sloveniji v preteklosti med največjimi v Evropi. Skupaj s cepljenjem deklic in dečkov imamo odlične možnosti, da te vrste rakov skoraj ali povsem izkoreninimo.

Cepljenje proti HPV omogoča dolgotrajno zaščito. Dosedanje raziskave so pokazale, da traja vsaj deset let, znanstveniki pa pričakujejo, da bo zaščita še bistveno daljša. V raziskavah, ki že potekajo več kot deset let, so ugotovili, da so ravni zaščitnih protiteles pri obeh spolih še vedno visoke in pri testiranih ljudeh ni opaziti bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem proti HPV.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti

Proti okužbi s HPV se ne smejo cepiti tisti, ki so kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali ki so imeli resen neželen učinek po predhodnem odmerku istega cepiva.

Cepljenje s cepivom proti okužbi s HPV je treba odložiti pri tistih, ki imajo hujšo akutno bolezen z zvišano telesno temperaturo. Rahlo zvišana telesna temperatura ali okužba zgornjih dihal (na primer prehlad) nista razlog za odložitev cepljenja.

Tisti, ki imajo oslabljen imunski sistem zaradi genetske okvare, okužbe z virusom HIV ali zdravil,

ki vplivajo na imunski sistem, naj o tem opozorijo izvajalca cepljenja.

Neželeni učinki cepljenja

Kot pri vseh drugih cepljenjih se lahko tudi po cepljenju proti HPV pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Najpogostejši so:

  • bolečina, rdečina ali oteklina na mestu cepljenja,
  • glavobol,
  • bolečine v mišicah in občutljivost ali slabotnost mišic (ki niso posledica telesne aktivnosti),
  • utrujenost
  • zvišana telesna temperatura
  • prebavne težave. 

 

Pri nas je bilo v obdobju 2008 do 2017 razdeljenih več kot 120.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register neželenih učinkov po cepljenju prejeli 162 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV. Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti in omedlevici. Neželenih učinkov, kakršna sta anafilaktična reakcija in anafilaktični šok, ni bilo.

Evropska agencija za zdravila (EMA) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) redno spremljata varnost cepiv proti HPV in doslej še nista zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje. Leta 2016 sta pregledali varnosti cepiv proti HPV v zvezi z dvema redkima obolenjema: kompleksnim regionalnim bolečinskim sindromom (kronično bolečinsko stanje, ki prizadene ude) in sindromom posturalne ortostatske tahikardije (nenormalno povečanje srčnega utripa pri vstajanju ali usedanju, kar povzroči simptome kot so omotica, izguba zavesti, glavobol). V strokovni literaturi so bili opisani primeri teh obolenj v časovni povezavi s cepljenjem proti HPV, vzročna povezanost s cepljenjem pa ni bila potrjena. SZO je natančno pregledala tudi nekatere druge resne prijavljene neželene dogodke, ki so se pojavili v časovni povezavi s cepljenjem, kot so Guillain-Barréjev sindrom, primarna ali prezgodnja odpoved jajčnikov in venska tromboza. Tudi v teh primerih niso mogli potrditi vzročne povezave s cepljenjem. Prav tako spremljanje izidov nosečnosti pri ženskah, ki so bile cepljene, preden so vedele, da so noseče, ni pokazalo povečanja neželenih izidov.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se