steklina

Steklina je izjemno nevarna bolezen, ki se prenese z okužene živali na ljudi in povzroči hude okvare živčevja, ki skoraj vedno vodijo v smrt. Letno zaradi stekline po svetu še vedno umre približno 55.000 ljudi, od tega skoraj polovica otrok.

Steklino povzroči virus, ki se na človeka prenese z ugrizom ali opraskanino okužene živali, lahko pa tudi ob stiku kože ali sluznice s slino stekle živali. Okužba s steklino je možna tudi prek dihal ob zadrževanju v prostorih, kjer je veliko netopirjev, ali pri delu z virusi stekline v laboratoriju. Pri stiku s krvjo, urinom ali blatom stekle živali okužba ni možna. Bolezen se s človeka na človeka lahko prenese z ugrizom kužne osebe, pri transplantaciji, okužene nosečnice pa lahko prenesejo bolezen na plod.

Ločimo dve obliki stekline, in sicer gozdno ali silvatično, ki jo prenašajo divje živali (lisice, rakuni, srne, kune, divje svinje in netopirji), ter mestno ali urbano, ki jo prenašajo domače živali (psi, mačke, govedo, konji, ovce, zajci, svinje). Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo že v nekaj dneh po okužbi z virusom, včasih pa se izrazijo šele po nekaj mesecih ali celo letih. Začetni znaki bolezni se pojavijo, ko virus potuje proti hrbtenjači in osrednjemu živčevju. Opazimo lahko vročino, glavobol, slabost, nenavadne občutke in bolečino na mestu ugriza, pa tudi vedenjske motnje, razdražljivost, nemir, depresijo, strah in agresivnost. V zadnjem, tretjem obdobju bolezni, ki traja do enega tedna, se pokažejo znaki prizadetosti živčevja. Pri furiozni obliki bolezni so prisotni krči, razdražljivost, strah pred vodo, halucinacije, pretirano slinjenje, bolnik pa umre zaradi ohromitve ali odpovedi srca. Pri paralitični obliki bolezni je opazna visoka vročina, zaprtje, zastoj urina ter ohromitev mišic, ki povzroči smrt. Znani so le redki primeri, ko se steklina ni končala s smrtjo, bolniki pa so utrpeli hude poškodbe živčevja, zaradi katerih so potrebovali intenzivno nego. Večina jih je umrla nekaj mesecev po delni ozdravitvi.

Ker zdravljenje bolezni ni mogoče, je nujna previdnost in preprečevanje širjenja okužb. Veterinarska in zdravstvena služba s tem namenom vodita registracijo in cepljenje živali ter izvaja izobraževanja ter tako preventivna (preekspozicijska) cepljenja ljudi, ki so pri svojem delu bolj izpostavljeni možnosti okužbe (veterinarji, lovci, gozdarji, laboratorijski delavci) ali nameravajo potovati po državah, kjer je steklina še prisotna. Pomembno je tudi ustrezno ravnanje v primeru, ko človeka poškoduje žival in obstaja možnost, da je bil izpostavljen steklini. Pojav bolezni se tudi po izpostavljenosti lahko prepreči, če so pravočasno izvedeni vsi preventivni ukrepi, torej ustrezna oskrba rane ter zagotovljena zaščita v antirabični ambulanti, kjer izvajajo cepljenje po izpostavitvi okužbi (poekspozicijsko cepljenje).

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Preventivno cepljenje (preekspozicijsko)

Preventivno cepljenje proti steklini je:

  • -obvezno za dijake in študente, ki se pri praktičnem pouku lahko okužijo z virusom stekline. Cepljenje krije zdravstveno zavarovanje.
  • na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta se cepljenje opravi tudi pri   zaposlenih, ki so pri svojem delu lahko izpostavljeni ugrizu živali (denimo lovci, gozdni delavci, veterinarji, vojaki…), in pri zaposlenih, ki so pri delu v laboratoriju ali pri prepariranju mrtvih živali lahko izpostavljeni virusu stekline. Cepljenje plača delodajalec.
  • priporočljivo za potnike, ki potujejo v dežele, kjer je tveganje za okužbo s steklino, zlasti če zaradi načina potovanja obstaja tveganje za ugriz ali poškodbo s strani stekle živali. Cepljenje je samoplačniško.

 

Cepljenje se izvede s tremi odmerki cepiva, in sicer po shemi 0, 7, 28 dni.

Cepljenje po izpostavitvi (poekspozicijsko cepljenje)

Cepljenje po izpostavitvi okužbi s steklino je obvezno za ljudi vseh starosti v naslednjih primerih:

  • če jih je ugriznila ali kako drugače ranila stekla divja ali domača žival (potrjena izpostavitev virusu stekline);
  • če jih je poškodovala žival, ki je bila sumljiva na steklino in je ni mogoče imeti pod veterinarskim nadzorom (poškodba se je zgodila v endemski državi, žival, ki je povzročila poškodbo, je nelegalno uvožena iz endemske države ali je bila nedavno v endemski državi);
  • če jih je ugriznil pes ali mačka, sumljiva na steklino, ki v destih dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi; ter če jih je poškodovala druga žival, sumljiva na steklino, ki v dvajsetih dneh po ugrizu pokaže znake stekline, pogine, je ubita ali se izgubi;
  • če so bili v negotovem stiku z netopirji ali v direktnem stiku z netopirjevo slino ali živčnim tkivom;
  • če so bili v stiku z vsebino (tekočino) vabe za cepljenje lisic proti steklini;
  • v primeru drugih razlogov po presoji zdravnika v antirabični ambulanti.

 

Cepljenje se izvede s petimi odmerki cepiva, in sicer po shemi 0, 3, 7, 14 in 28 dni.

Po potrebi, o kateri presodi zdravnik specialist v antirabični ambulanti, prejmejo poškodovani ljudje hkrati s prvim odmerkom cepiva tudi humani imunoglobulin proti steklini.

Stroške cepljenja in humanega imunoglobulina v teh primeri krije zdravstveno zavarovanje.

Antirabične ambulante

Cepljenje proti steklini opravljajo antirabične ambulante, ki se nahajajo na območnih enotah Nacionalnega inštituta po vsej državi.

 

Območna enota CELJE

Ipavčeva 18

3000 Celje

Telefon: 03 425 11 21, 03 425 11 22

Območna enota  LJUBLJANA

Zaloška 29

1000 Ljubljana

Telefon: 01 586 39 18

Območna enota  KRANJ

Gosposvetska ulica 12

4000 Kranj

Telefon: 04 201 71 61

Območna enota  KOPER

Vojkovo nabrežje 4a

6000 Koper

Telefon: 05 663 08 42

Območna enota  MURSKA SOBOTA

Arhitekta Novaka 2b

9000 Murska Sobota

Telefon: 02 530 21 40

Območna enota  MARIBOR

Prvomajska ulica 1

2000 Maribor

Telefon: 02 450 01 45

Območna enota  NOVO MESTO

Muzejska ulica 5

8000 Novo mesto

Telefon: 07 393 41 40

Območna enota NOVA GORICA

Vipavska cesta 13, Rožna Dolina

5000 Nova Gorica

Telefon: 05 330 86 10

Območna enota RAVNE NA KOROŠKEM

Ob Suhi 5b

2390 Ravne na Koroškem

Telefon: 02 870 56 08

 

Za podrobnejše informacije o ambulantah (natančen obratovalni čas, kontakti, naročanje) obiščite spletno stran NIJZ.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
Ime cepiva Vrsta cepiva Uporabljamo ga za:
VERORAB Cepivo proti steklini, s celimi virusi, inaktivirano Pre- in poekspozicijsko cepljenje proti steklini za odrasle in otroke
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Steklina pri ljudeh se po izpostavljenosti lahko prepreči, če je ocena tveganja za okužbo pravočasna in pravilna, ter če so pravočasno izvedeni vsi preventivni ukrepi (oskrba rane, aktivna in pasivna zaščita po izpostavitvi).  V tem primeru je cepivo proti steklini zelo učinkovito. Pri preventivnem cepljenju se ustrezna raven zaščite vzpostavi po treh odmerkih. Tudi pri cepljenju ljudi, ki so potrebovali zaščito po izpostavitvi steklini, so študije pokazale, da je raven zaščitnih protiteles ustrezna že po 3. odmerku cepiva.

Pri človeku, pri katerem so se že pojavili znaki stekline, s cepljenjem ni več smiselno pričeti, ker je neučinkovito.

Slovenija se je leta 2016 proglasila za državo, prosto stekline, kar je omogočilo stalno in vestno izvajanje veterinarskih ukrepov. A nevarnost ponovnega vnosa stekline vedno obstaja, predvsem zaradi migracij živali in ljudi iz območij, kjer se ta bolezen redno pojavlja. Od naših sosednjih držav sta stekline prosti Avstrija in Italija.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Proti steklini se preventivno ne smejo cepiti tisti, ki so alergični na katerokoli sestavino cepiva, oziroma tisti, ki so po prejšnjem odmerku cepiva proti steklini imeli alergijsko reakcijo.

Preventivno cepljenje proti steklini je treba do ozdravitve odložiti pri tistih, ki imajo hujšo okužbo z zvišano telesno temperaturo.

Cepljenje po izpostavitvi steklini je nujno, saj je steklina v vsakem primeru smrtna bolezen.

Neželeni učinki

Najpogostejši neželeni učinki so:

  • bolečina in reakcije na mestu vboda
  • vročina, slabo počutje in utrujenost
  • zatekanje bezgavk
  • bolečine v mišicah in sklepih
  • reakcije na koži (srbečica, izpuščaj)
  • glavobol, vrtoglavica, zaspanost
  • bolečine v trebuhu in slabost
  • simptomi, podobni gripi
  • drgetanje

 

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se