V Sloveniji se bo 20. oktobra začelo brezplačno cepljenje proti sezonski gripi. Pri nas vsako leto zaradi gripe zboli med 5 do 10 % vsega prebivalstva, zato so vsako zimo polne vse bolnišnične kapacitete. Cepljenje je varno in priporočljivo za vse državljane, starejše od 6. mesecev.

Še posebej je priporočljivo za starejše od 60. let, kronične bolnike, majhne otroke, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo, pa tudi vsem, ki imajo pri delu opravka z veliko ljudmi, denimo zdravstvenim delavcem in zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Cepljenje poteka pri izbranih zdravnikih in v zdravstvenih domovih ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Cepljenje je za vse z urejenim zdravstvenim zavarovanjem brezplačno.

Proti gripi se je treba cepiti vsako leto

Kroženje virusov gripe v Evropi in v Sloveniji je zaenkrat še nizko, vrhunec običajno doseže januarja. Ker pa naš imunski sistem po cepljenju potrebuje približno 14 dni, da v polnosti razvije zaščito pred gripo, je cepljenje priporočljivo opraviti čim prej jeseni. Cepljenje je varno in ne more povzročiti bolezni, ga pa je treba opraviti vsako leto. Zaščita namreč s časom oslabi, poleg tega pa je cepivo vsako leto prilagojeno različici virusa gripe, ki bo najverjetneje krožil v tekoči sezoni.

Preberite še prispevek GRIPA: MITI IN RESNICE

Cepljenje preprečuje tudi hujši potek bolezni

Učinkovitost cepiva je odvisna od starosti in moči imunskega odziva. Cepljenje pri otrocih in odraslih, mlajših od 65 let, prepreči bolezen v približno 50 do 60 %, pri starejših od 65 let pa je zaradi upadajoče moči imunskega sistema (imunosenescenca) zaščita pred boleznijo manjša. A pomembno je, da cepljenje preprečuje tudi hujši potek bolezni, število hospitalizacij (za 40 %), število sprejemov na intenzivne oddelke (za 40 %) in število smrti (za 50 %).

Za malčke je gripa huda bolezen

Poleg starejših so zaradi gripe še posebej ogroženi majhni otroci in pediatrične ambulante so pozimi polne malčkov z dolgotrajno visoko vročino, bolečinami v mišicah, s prebavnimi težavami in močnimi glavoboli, lahko pa se bolezen tudi zaplete in povzroči gnojno vnetje ušes, pljučnico, vročinske krče, vnetje srčne mišice in dehidracijo. Zato tudi mnogi otroci potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ki se mu s cepljenjem lahko varno in preprosto izognemo. Gripa je še posebej nevarna za prezgodaj rojene otroke, male kronične bolnike in otroke, mlajše od treh let.

Cepijo se lahko tudi nosečnice ter zavarujejo sebe in otročka

Cepljenje proti gripi je zelo pomembno tudi za nosečnice – zanje same in za dojenčka. V času nosečnosti je imunski sistem ženske namreč manj učinkovit. Poleg tega virus gripe prizadene pljuča, nosečnice pa imajo povečano potrebo po kisiku in zmanjšano pljučno kapaciteto. Zato je med nosečnicami več težkih potekov gripe in več zapletov po okužbi, večja je tudi možnost prezgodnjega poroda in nizke porodne teže otroka.

S cepljenjem nosečnice posredno zaščitimo tudi novorojenčka, saj preko posteljice in kasneje z materinim mlekom prejme protitelesa. Ta ga varujejo do časa, ko lahko tudi dojenčka cepimo ob dopolnjenih 6. mesecih starosti.

Cepljenje proti gripi je dokazano varno za nosečnico in plod in ga lahko izvedemo v kateremkoli obdobju nosečnosti. Cepljenje proti gripi pa je priporočljivo tudi za ženske, ki načrtujejo nosečnost, in za doječe matere.

Zaščitimo se tudi proti drugim respiratornim okužbam

Za otroke je priporočljiva zaščita pred:

• gripo in
• pnevmokoknim okužbam (za otroke do 5. leta starosti).

Za nosečnice je priporočljiva zaščita pred:

• gripo,
• RSV in
• oslovskim kašljem (po 24. tednu nosečnosti).

Za starejše do 60. leta dalje pa je priporočljiva zaščita s cepljenjem proti:

• gripi,
• pnevmokoknim okužbam,
• covidu-19 in
• RSV.
  
  

Cepljenje proti gripi in cepljenje proti pnevmokoknim okužbam se lahko opravi sočasno ali s kakršnimkoli presledkom, enako velja tudi za cepljenje proti gripi in cepljenje proti covidu-19.