davica
Davica je zelo resna nalezljiva bolezen, ki lahko poteka blago ali celo brez znakov okužbe, lahko pa poteka hitro in smrtno. Bolezen se običajno začne z vnetjem sluznice v nosu in žrelu, bolnik ima vročino, lahko mu je slabo in bruha, trese ga mrzlica in muči glavobol. Na sluznici se razvijejo belkaste obloge (psevdomembrane), ki se debelijo in lahko hitro povzročijo težave pri dihanju. Bolnik z davico postane hripav, postopoma izgubi glas ter začne lajajoče kašljati in sikati. Obloge se lahko razširijo v sapnik in sapnice, kjer lahko zaprejo dihalne poti in povzročijo zadušitev.
Bakterija, ki povzroča davico, se imenuje Corynebacterium diphteriae. Poleg težav, ki jih povzročijo obloge na sluznicah, ta bakterija izloča tudi strup (toksin). Ta se razseje po telesu in lahko poškoduje srce, ledvice in živčni sistem, pri težjih oblikah pa lahko povzroči smrt.
Prenos okužbe z davico je kapljičen. To pomeni, da se prenaša s kašljanjem, kihanjem in govorjenjem, prenaša se lahko tudi posredno prek predmetov, kot so igrače in hrana. Bolezen se pojavlja predvsem v okoljih s slabšimi socialno-ekonomskimi razmerami (Indija, Nigerija, Brazilija, Indonezija, Filipini...), med letoma 1990 in 1995 se je zaradi prenizke precepljenosti razbohotila epidemija davice v državah nekdanje Sovjetske zveze. Zbolelo je petdeset tisoč odraslih in epidemijo so s težavami zajezili. V Evropi se je pojavljanje davice v zadnjega pol stoletja izjemno zmanjšalo, v Sloveniji smo zadnji primer te bolezni zabeležili leta 1967. Vendar bolezen ni izkoreninjena. V Španiji je leta 2015 kljub zdravljenju za davico umrl 6-letni deček, v Belgiji pa je leta 2016 umrl triletni otrok. Otroka nista bila cepljena proti davici.
Cepljenje predstavlja edino zanesljivo zaščito pred okužbo z bakterijo, ki povzroča davico. Zdravljenje bolezni pa poteka z antitoksinom in antibiotiki, ki jih je treba jemati vsaj 14 dni. Bolnik mora biti več čas zdravljenja v osami (dokler zdravniki s preiskavami ne potrdijo, da v žrelu ni več prisotne bakterije). Zdravljenje ni nujno uspešno in bolnik lahko kljub temu umre.
Otroci
Cepljenje proti davici je del rednega programa cepljenj v Sloveniji. Osnovno cepljenje se za otroke, rojene od oktobra 2019 dalje, izvaja z mešanim 6-valentnim cepivom, ki otroke zaščiti pred šestimi boleznimi:
- davico,
- tetanusom,
- oslovskim kašljem,
- otroško paralizo,
- hemofilusom influence B (HiB) in
- hepatitisom B.
Otroci, rojeni od oktobra 2019 dalje, prejmejo:
- 1. odmerek pri 3. mesecih,
- 2. odmerek pri 5. mesecih,
- 3. odmerek med 11. in 18. mesecem,
- obnovitveni (4.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom ob sistematskem pregledu v 2. razredu,
- obnovitveni (5.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom med 16. in 18. letom.
Zaradi spremenjene časovnice sistematskih pregledov, ki zdaj potekajo v 2., 4., 6. in 8. razredu, se je iz 3. v 2. razred premaknilo cepljenje s 4. odmerkom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Zato otroci, ki so v šolskem letu 2023/24 obiskovali 3. razred, tega odmerka takrat niso prejeli in bodo z njim cepljeni ob sistematskem pregledu v 4. razredu v šolskem letu 2024/25.
Otroci, rojeni do konca septembra 2019:
Ti otroci so do 24. meseca starosti prejeli štiri odmerke 5- valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi in bodo v prihodnje prejeli še:
- obnovitveni (5.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom ob sistematskem pregledu v 2. razredu,
- obnovitveni (6.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom med 16. in 18. letom.
Ker 5-valentno cepivo ne vsebuje komponente proti hepatitisu B, bodo ti otroci proti tej bolezni cepljeni s samostojnim cepivom po naslednji shemi:
- 1. odmerek ob sistematskem pregledu za vstop v 1. razred,
- 2. odmerek mesec dni po prvem,
- 3. odmerek ob sistematskem pregledu v 2. razredu (najmanj 6 mesecev po prvem odmerku)
Otroci, ki niso bili popolno cepljeni (niso prejeli vseh štirih odmerkov 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi), potrebujejo posvet s pediatrom glede nadaljnjih odmerkov cepljenja. Pri nas 5-valentnega cepiva namreč ni več na voljo in ga je v celoti zamenjalo 6-valentno cepivo.
Cepljenje otrok proti davici je obvezno in vse odmerke cepiva za otroke krije obvezno zdravstveno zavarovanje.
Natančen razpored cepljenj za otroke si lahko ogledate v rubriki Koledar splošnih obveznih in priporočenih cepljenj.
Zamudniki
Otroke in mlade, stare 5 let in več, ki v predšolski dobi še niso bili cepljeni proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju ali nimajo dokumentacije o cepljenju, se cepi s tremi odmerki, in sicer:
- prvi odmerek s 3-valentnim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju,
- drugi odmerek mesec dni po prvem z mešanim cepivom proti davici in tetanusu,
- tretji odmerek šest mesecev po prvem z mešanim cepivom proti davici in tetanusu.
(Pojasnilo: Pri zamudnikih se obvezni cepljenji proti otroški paralizi in hepatitisu B opravita s samostojnima cepivoma. Cepljenje proti hemofilusu influence B (HiB) za zamudnike ni obvezno, a se lahko opravi s samostojnim cepivom.)
Cepljenje za zamudnike do 26. leta krije zdravstveno zavarovanje.
Odrasli
Priporočljivo cepljenje
Cepljenje proti davici je priporočljivo za odrasle, ki:
- sploh še niso bili cepljeni proti davici ali
- so bili cepljeni nepopolno ali
- o cepljenju nimajo ustrezne dokumentacije ali
- če so popolno cepljenje oziroma zadnji obnovitveni odmerek prejeli pred več kot desetimi leti, saj odpornost proti davici po cepljenju postopoma upada.
Obvezno cepljenje
V določenih primerih je cepljenje odraslih proti davici tudi obvezno, in sicer za tiste, ki proti davici niso bili cepljeni, so bili nepopolno cepljeni, o cepljenju nimajo dokumentacije ali pa je od popolnega cepljenja oziroma zadnjega obnovitvenega odmerka minilo že več kot 10 let in ki hkrati:
- službeno potujejo (denimo vojaki ali poslovneži) na območja, kjer je davica epidemična. Plačnik cepljenja je delodajalec.
- so lahko pri delu izpostavljeni bakteriji davice (denimo zaposleni v zdravstvu), kar določa izjava o varnosti z oceno tveganja njihovega delovnega mesta. Plačnik cepljenja je delodajalec.
- zasebno potujejo na območja, kjer je davica epidemična. Plačnik cepljenja je popotnik sam.
Potek cepljenja proti davici pri odraslih
Proti davici nezaščitene odrasle cepimo z ustreznim številom odmerkov glede na cepilni status osebe:
- Osnovno cepljenje pri odraslih, ki sploh še niso bili cepljeni, se izvede z dvema odmerkoma 2-valentnega mešanega cepiva proti davici in tetanusu (krije zdravstveno zavarovanje) ter enim odmerkom 3-valentnega mešanega cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (samoplačniško). Osnovno cepljenje se lahko izvede tudi s tremi odmerki 2-valentnega mešanega cepiva proti davici in tetanusu (krije zdravstveno zavarovanje).
- Obnovitveno cepljenje se izvede vsakih deset let z enim odmerkom 2-valentnega mešanega cepiva proti davici in tetanusu (krije zdravstveno zavarovanje). Vsaj enkrat v odrasli dobi je priporočljivo, da se obnovitveno cepljenje opravi s 3-valentnim mešanim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (samoplačniško).
IME | Vrsta | Ščiti proti boleznim: | Uporabljamo ga za: |
2-valentno |
mešano cepivo proti davici in tetanusu |
Osnovno cepljenje in obnovitveni odmerki za starejše od 5. let. | |
3-valentno |
mešano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju (acelularno) |
Obnovitveni odmerek za redno cepljenje otroke v 3. razredu OŠ, obnovitveni odmerek za odrasle. | |
6-valentno |
mešano cepivo proti davici, hemofilusu influence tipa B, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tetanusu in hepatitisu B |
Osnovno cepljenje dojenčkov. |
V Sloveniji smo s cepljenjem proti tej zelo resni nalezljivi bolezni pričeli še pred 2. svetovno vojno, natančneje leta 1937. Takoj po vojni, leta 1946, je bilo v Sloveniji prijavljenih 2265 bolnikov z davico, od tega jih je kar 118 umrlo. Ker pa je cepljenje potekalo sistematično in pri vseh generacijah otrok, smo le dvajset let kasneje zabeležili zadnji primer davice pri nas.
Cepljenje proti davici je torej izjemno učinkovito. Deluje tako, da telesu pomaga ustvariti lastno zaščito (protitelesa). Vsa cepiva proti davici vsebujejo davični inaktiviran toksoid.
Kdo se ne sme cepiti?
Proti davici se ne smejo cepiti tisti, ki so:
- kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali se zanje ve, da so alergični na katero od sestavin cepiva;
- po predhodnem odmerku istega cepiva imeli resen neželen učinek;
- imeli težave z živčevjem ali okvaro možganov (encefalopatijo) v prvih 7 dneh po prejemu predhodnega odmerka mešanega cepiva, ki vsebuje komponento proti oslovskemu kašlju. Program cepljenja proti davici se lahko izpelje do konca s cepivom, ki ne vsebuje komponente proti oslovskemu kašlju.
- po prejemu predhodnega odmerka istega cepiva imeli prehodno znižano število krvnih ploščic (trombocitov).
Cepljenje proti davici je treba odložiti do ozdravitve pri tistih, ki imajo hujšo okužbo z zvišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija.
Neželeni učinki
Kot pri vseh drugih cepljenjih, se lahko tudi po cepljenju proti davici pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Neželeni učinki se tudi nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti davici. Najpogostejši neželeni učinki pa so:
- bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja,
- izguba apetita, slabost, bruhanje,
- razdražljivost, zaspanost, utrujenost,
- zvišana telesna temperatura (38 stopinj Celzija in več),
- neobičajen in dolgo trajajoč jok pri dojenčkih,
- glavobol in splošno slabo počutje,
- okorelost in bolečine v mišicah.
Poročila o vseh zabeležnih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.