pnevmokokne okužbe
Okužba s pnevmokoki je lahko zelo nevarna za majhne otroke in starejše ljudi ter se lahko konča tudi s smrtjo. Te okužbe zdravimo z antibiotiki, a so povzročitelji nanje vedno bolj odporni, zato cepljenje postaja še bolj pomembno.
Pnevmokoki (Streptococcus pneumoniae) so skupina bakterij, ki živijo v žrelu zdravih ljudi, predvsem otrok. Prenašajo se s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju in govorjenju. Obstaja več kot 90 serotipov te bakterije in večina jih lahko povzroča bolezni, kar se zgodi predvsem, ko imamo zmanjšano odpornost. Ogroženi so predvsem majhni otroci, starejši, ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi pomanjkljivostmi.
Najpogostejši bolezni, ki ju povzročijo pnevmokoki, sta vnetje srednjega ušesa in vnetje obnosnih votlin, mnogo nevarnejše pa so invazivne pnevmokokne bolezni, kot so pnevmokokna pljučnica, okužba krvi (bakteriemija, sepsa) in vnetje možganskih ovojnic (meningitis). Te bolezni se lahko končajo tudi s smrtjo.
Koliko časa je nekdo kužen, ni znano. Do prenosa lahko pride, vse dokler je pnevmokok prisoten v izločkih dihal. Kužni so lahko tudi popolnoma zdravi ljudje, nosilci bakterij.
Ker obstaja toliko različnih pnevmokokov, prebolela okužba z enim ne pomeni imunosti pred ostalimi. V Sloveniji se pnevmokokne okužbe najpogosteje pojavljajo pri starejših od 65 let in pri otrocih, mlajših od 5 let. Pri otrocih, starih eno leto, beležimo en primer okužbe s pnevmokoki na tisoč otrok letno.
Pnevmokokne okužbe zdravimo z antibiotiki. V zadnjem času zdravljenje teh okužb otežuje dejstvo, da so povzročitelji na antibiotike vedno bolj odporni, zato je cepljenje proti pnevmokokom še bolj pomembno.
ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA
Proti pnevmokoknim okužbam se cepimo pri izbranem pediatru ali osebnem zdravniku, v cepilni ambulanti zdravstvenega doma ali v lokalni izpostavi NIJZ. Cepivo se injicira v mišico.
Vsekakor se cepljenje priporoča najbolj ogroženim skupinam ljudi, in sicer otrokom do 5. leta starosti, starejšim od 65. let in kroničnim bolnikom vseh starosti. Cepljenje zdravih oseb med 5. in 64. letom starosti ni rutinsko priporočeno, je pa možno z enim odmerkom cepiva.
Otroci do 5. leta starosti
Majhni otroci prejmejo tri odmerke 13-valentnega konjugiranega cepiva, ki ščiti proti 13 najpogostejšim serotipom pnevmokokov, in sicer:
- prvega pri 3. mesecih;
- drugega pri 5. mesecih
- in tretjega med 11. in 18. mesecem.
Za otroke, ki imajo zaradi različnih kroničnih stanj in bolezni večje tveganje za težji potek pnevmokokne bolezni, je priporočljivo še cepljenje s 23-valentnim polisaharidnim cepivom po dopolnjenem drugem letu starosti.
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je za otroke do 5. leta starosti uvrščeno v Nacionalni program cepljenja. Cepljenje ni obvezno, je pa priporočeno in ga krije zdravstveno zavarovanje.
Starejši od 65 let
Starejši prejmejo en odmerek cepiva. Cepijo se lahko:
- s 13-valentnim cepivom, ki je samoplačniško, ali
- s 23-valentnim cepivom, ki ga krije zdravstveno zavarovanje.
Priporočljivo je, da starejši od 65. let enkrat prejmejo obnovitveni odmerek 23-valentnega cepiva, če je od cepljenja minilo najmanj 5 let in če so bili ob zadnjem odmerku stari manj kot 65 let.
Kronični bolniki VSEH STAROSTI
Kronični bolniki - širše indikacije
Cepljenje proti pnevmokoknim okužbam je priporočljivo za kronične bolnike vseh starosti, še posebej za tiste, ki imajo kronične srčno-žilne bolezni, bolezni dihal, sečil ali jeter, metabolne bolezni (sladkorna bolezen...), nekatere živčnomišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov ter bolezni, ki slabijo imunski odziv.
Kronični bolniki prejmejo en odmerek cepiva. Cepijo se lahko:
- s 13-valentnim cepivom, ki je samoplačniško, ali
- s 23-valentnim cepivom, ki ga krije zdravstveno zavarovanje.
Za ljudi z okrnjeno imunostjo je priporočljivo, da po petih letih prejmejo en obnovitveni odmerek 23-valentnega cepiva.
Kronični bolniki z anatomsko ali funkcionalno asplenijo, okrnjeno imunostjo, likvorfistulo ali polževim vsadkom
Zanje velja nekoliko drugačna shema cepljenja, in sicer prejmejo:
- en odmerek 13-valentnega cepiva,
- po najmanj osmih tednih pa še en odmerek 23-valentnega cepiva.
Za ljudi z okrnjeno imunostjo je priporočljivo, da po petih letih prejmejo en obnovitveni odmerek 23-valentnega cepiva. Ljudje z likvorfistulo ali polževim vsadkom obnovitvenega odmerka ne potrebujejo.
Vse odmerke ne glede na starost krije zdravstveno zavarovanje in je za te kronične bolnike brezplačno.
Kot okrnjena imunost se štejejo naslednje bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv:
- prirojena ali pridobljena imunska pomanjkljivost (vključuje pomanjkanje komplementa, humoralno in celično imunsko pomanjkljivost), okužba s HIV, končna ledvična odpoved, nefrotski sindrom;
- nekatere maligne neoplazme in nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov: levkemija, limfom, Hodgkinova bolezen, generaliziran malignom, multipli mielom;
- bolniki, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje (vključuje tudi dolgotrajno sistemsko kortikosteroidno zdravljenje in zdravljenje z obsevanjem), presaditev čvrstih organov.
Presaditev krvotvornih matičnih celic
Ljudje po presaditvi krvotvornih matičnih celic se cepijo:
- s tremi odmerki 13-valentnega cepiva v razmakih dveh mesecev (shema 0, 2, 4),
- šest mesecev po zadnjem odmerku pa prejmejo še en odmerek 23-valentnega cepiva.
Po petih letih prejmejo še en obnovitveni odmerek 23-valentnega cepiva.
Vse odmerke ne glede na starost krije zdravstveno zavarovanje.
PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
| IME | VRSTA | Ščiti proti: | Uporabljamo ga za: |
| 23-valentno polisaharidno | 23 najpogostejšim serotipom pnevmokokov | Obnovitvene odmerke, kot drugi odmerek osnovnega cepljenja pri starejših do 65. let in kot četrti odmerek osnovnega cepljenja pri kroničnih bolnikih. | |
| 13-valentno konjugirano | 13 najpogostejšim serotipom pnevmokokov | Prvi odmerek pri starejših od 65 let in kroničnih bolnikih ter osnovo cepljenje s tremi odmerki pri otrocih do 5. leta. |
Podrobneje o vrstah cepiv proti pnevmokoknim okužbam
23-valentno polisaharidno cepivo nudi zaščito proti invazivnim pnevmokoknim okužbam, ki jih povzroča 23 najpogostejših serotipov. Pnevmokok je bakterija, ki ima ovojnico, ki vsebuje polisaharidne (sladkorne) molekule, ki se razlikujejo glede na posemezen serotip. Te molekule so sposobne izzvati odziv imunskega sistema in nastanek protiteles. Prvo cepivo, ki so ga naredili že v osemdesetih letih, vsebuje te polisaharide. To pomeni, da je cepivo »mrtvo« in zato ne more povzročiti okužbe. Cepivo je varno in učinkovito, saj je zaščita po cepljenju okrog 70 %.
Ker se je izkazalo, da zaščita po cepljenju s tem cepivom predvsem pri majhnih otrocih ni bila zadostna, so začeli razvijati še drugo, 13-valentno konjugirano cepivo. To pri majhnih otrocih sproži visok imunski odziv in ustrezno zaščito. Leta 2015 je v Evropi to cepivo, ki ščiti proti 13 najpogostejšim serotipom pnevmokokov, dobilo dovoljenje tudi za odrasle nad 50 let.
V Sloveniji smo do leta 2019 v nacionalnem programu za cepljenje otrok uporabljali 10-valentno konjugirano cepivo, ki ščiti pred desetimi pnevmokoknimi serotipi. Cepivo je bilo namenjeno preprečevanju invazivnih bolezni, pljučnic in akutnih vnetij srednjega ušesa, ki jih povzroča pnevmokok pri dojenčkih in otrocih do petega leta starosti.
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA
Učinkovitost cepiva se od bolezni do bolezni razlikuje, na splošno pa imajo cepljeni dojenčki za vsaj polovico manj pnevmokoknih boleznih kot necepljeni. Pri preprečevanju invazivnih pnevmokoknih bolezni je polisaharidno cepivo od 50 % do 80 % učinkovito.
Vsa pnevmokokna cepiva, ki so na voljo, so mrtva in zato ne morejo povzročiti pnevmokokne okužbe.
KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI
KDO SE NE SME CEPITI?
S cepivom proti pnevmokoknim okužbam ne smejo biti cepljeni tisti, ki so imeli hudo alergično reakcijo pri predhodnem cepljenju, imajo dokazano alergijo na katerokoli sestavino cepiva ali pa imajo osnovno kronično bolezen, ki je nezdružljiva s cepljenjem. Ob zmerni ali resni akutni bolezni se cepljenje začasno odloži.
NEŽELENI UČINKI
Ker gre za cepljenje z mrtvim cepivom, so neželeni učinki redki in hitro izzvenijo. Največkrat gre za reakcijo na mestu vboda (rdečina, bolečina, oteklina), povišano telesno temperaturo, izgubo apetita, zaspanost, bruhanje, drisko, nemiren spanec, razdražljivost in izpuščaje.
Poročila o vseh zabeležnih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.