Lani smo v Sloveniji zabeležili največje število primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) po letu 2013. Tedaj jih je bilo 309, v prihodnjih letih povprečno okoli 100, leta 2020 pa je za to nevarno boleznijo, ki jo prenašajo klopi, zbolelo 187 ljudi. Med njimi je bilo 115 moških in 72 žensk. KME je zelo resna virusna okužba centralnega živčnega sistema, prebolevnikom lahko pusti hude in trajne posledice, ki njim in njihovim bližnjim za vedno spremenijo življenje.

Zdravila za KME ne poznamo, zato na potek bolezni ne moremo vplivati, lahko le lajšamo simptome. Edino zanesljivo zaščito pomeni cepljenje, ki ima eno najnižjih stopenj neželenih učinkov od vseh cepiv. Leta 2018 smo v Sloveniji izdali 85.875 odmerkov monovalentnega cepiva proti KME in zabeležili blage stranske učinke pri 12 odraslih (54 neželenih učinkov) in 12 otrocih (22 neželenih učinkov), resnih stranskih učinkov ni bilo. Neželeni učinki cepljenja so torej redki in blagi, večinoma gre za pordelo in boleče mesto injeciranja ali slabo počutje z bolečinami v mišicah, ki hitro mine.

Ker klopi niso doma le v gozdovih, temveč tudi na domačih vrtovih, v parkih in na otroških igriščih (torej povsod, kjer rastejo trave, pleveli in grmičevje), je cepljenje proti KME še posebej priporočljivo za velike in male tabornike, zeliščarje, gobarje, čebelarje, igralce golfa, tekače, kolesarje, pohodnike, planince in vrtičkarje, skratka za vse, ki se radi gibljejo v naravi. Cepi se lahko vsak, otroci že od dopolnjenega prvega leta dalje, cepljenje odsvetujejo le osebam z akutno vročinsko boleznijo in tistim, ki so alergični na jajčne beljakovine ali druge sestavine cepiva. Cepljenje ni primerno tudi za bolnike z avtoimunimi boleznimi ali drugimi boleznimi, ki oslabijo imunski sistem, ter bolnike, ki prejemajo kemoterapijo oziroma biološka zdravila.

Za popolno zaščito moramo prejeti tri odmerke cepiva, prva dva v razmaku od enega do treh mesecev, tretjega pa od pet do dvanajst mesecev po drugem (odvisno od vrste cepiva). Zaščita je sicer zadostna že po dveh odmerkih, ki jih lahko prejmemo tudi po pospešeni shemi s 14 dnevnim razmikom. Zaščito proti KME je potrebno obnavljati z osvežitvenimi odmerki. Prvi poživitveni odmerek je potreben po treh letih, nadaljnji pa vsakih pet let oziroma vsaka tri leta za starejše od 60 let.

Slovenija kot celota velja za endemsko žarišče KME, pri čemer je obolevnost najvišja na Gorenjskem, nadpovprečno pa beležimo še na Koroškem, v osrednjeslovenski in celjski regiji. Svetovna zdravstvena organizacije nas uvršča v sam vrh po obolevnosti, žrtve okužb pa najpogosteje starejši od 45 let, čeprav nadpovprečno pojavnost opažamo tudi pri otrocih med 5. in 14. letom.

Najpogostejša zmota v povezavi s KME je, da smo pred njim varni, če klopa hitro odstranimo. To sicer velja za lymsko boreliozo, za KME pa žal ne, saj se virus s slino klopa prenese v naše telo že v nekaj minutah po vbodu. Prav tako je zmotno prepričanje, da smo pred klopi varni v hladnejšem delu leta, a v resnici gredo klopi v zimsko mirovanje šele, ko temperature trajno padejo pod 5 do 7 stopinj Celzija. Za varno in sproščeno uživanje v naravi v vseh letnih časih je torej cepljenje ključnega pomena.