Denga je najpogostejša virusna bolezen, ki jo prenašajo komarji. Gre za virusno vročinsko bolezen, ki je razširjena predvsem v tropskih in subtropskih delih sveta. Do nedavnega je bilo znanje o dengi pomembno predvsem za popotnike v te kraje, zadnja leta pa se virus hitro širi po svetu, tudi v Evropo.

Poletje je čas, ko se najpogosteje odpravimo na daljša potovanja, Slovenci pa kot narod popotnikov za svoje počitnice radi izbiramo tako bližnje kot bolj oddaljene destinacije. Ko potujemo v daljne, predvsem tropske dežele, se večinoma skrbno pozanimamo o nalezljivih boleznih, značilnih za tiste kraje, ter se pred njimi ustrezno zaščitimo, manj skrbni pa smo, ko potujemo po Evropi. V zadnjih letih se zaradi segrevanja ozračja, večje dostopnosti potovanj in rasti mest nekatere “bolezni toplih krajev” vedno hitreje širijo tudi v našo neposredno bližino – ena takšnih je tudi denga.

Okužba in prenos

Virus denge se na človeka prenese s pikom okuženega komarja vrste komarji Aedes Aegypti, prenašajo pa ga lahko tudi tigrasti komarji (Aedes Albopictus). Obe vrsti komarjev pikata podnevi, najbolj pa sta aktivni zgodaj zjutraj in proti večeru.

Prenos okužbe s človeka na človeka ni mogoč, lahko pa se okužba prenese z matere na plod. Poznamo štiri tipe virusa denge in če se okužimo z enim, postanemo nanj odporni, na ostale pa ne. Tveganje za razvoj hudega poteka bolezni (denga hemoragične vročice) je  večje pri ponovni okužbi z drugim tipom virusa.

Znaki bolezni in zdravljenje

Okužba z virusom denge najpogosteje (75 %) poteka brez posebnih znakov. Ob pojavu simptomov je bolezen največkrat podobna gripi, v približno 5 % pa poteka kot tako imenovana denga hemoragična mrzlica ali denga šok sindom.

Podrobnejši potek denga vročice in denga hemoragične mrzlice je zapisan v nadaljevanju.

1. Denga vročica je blažja različica, večinoma poteka brez znakov, če pa že, je bolezen podobna gripi. Glavni simptomi so visoka vročina, močan glavobol, značilne so bolečine za očmi, bolijo lahko tudi mišice in sklepi. Nekaterim bolnikom je slabo in bruhajo, simptoma denge sta tudi zatekanje žlez ter izpuščaji po telesu, razen po rokah in nogah. Lahko se pojavijo blage krvavitve, na primer iz nosu ali dlesni, ter modrice na koži. Večino primerov bolezni lahko prebolimo doma, a vseeno je priporočljiv obisk zdravnika.

Bolečine in vročino lahko po potrebi zmanjšujemo s paracetomolom. Aspirina in ibuprofena ne smemo jemati, saj lahko povečata tveganje za krvavitve.

2. Denga hemoragična mrzlica je lahko zelo nevarna. Pogosteje se pojavi ob drugi okužbi, torej z drugim tipom virusa denge, in pri otrocih. Po nekaj dneh slabega počutja visoka vročina nenadoma pade, sledijo pa bruhanje in bolečine v trebuhu. V bruhanju ali blatu lahko opazimo kri. Bolnik težko diha, je utrujen, slaboten, lahko tudi nemiren in močno žejen. Možnost krvavitev, tudi notranjih, je večja.

Ključno je, da pravočasno poiščemo zdravniško pomoč, in sicer takoj, ko se pojavijo prvi znaki, torej po nenadnem padcu vročine. Pravočasno zdravljenje lahko zniža smrtnost z dobrih 20 % na manj kot 1 %. Denga hemoragična vročica lahko namreč povzroči notranje krvavitve in poškodbe organov.

Denga tudi na Hrvaškem in v Italiji

Najbolj so z boleznijo obremenjene Srednja in Južna Amerika ter južni deli ZDA, nekateri deli Afrike, Jugovzhodna Azija in Zahodni Pacifik, iz Azije pa je v preteklosti izviralo približno 70 % vseh okužb. Leta 2023 je bilo do julija po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) največ okužb v Braziliji, Boliviji, Peruju in Argentini.

V Evropi so prve lokalne prenose bolezni s komarjev na ljudi zabeležili leta 2010, od takrat pa je bilo v Evropi že nekaj izbruhov. Lokalni prenosi so bili najpogostejši v Franciji, pojavili pa so se tudi že v Italiji, na Hrvaškem, v Španiji in na portugalskem otoku Madeira. Po podatkih ECDC so v letu 2022 v Evropi zabeležili skoraj toliko primerov okužb kot prej v 11 letih skupaj – 71 primerov v 2022, v letih 2010-2021 pa 74 primerov. Okuženi komarji so po ocenah WHO lahko prisotni že v 22 evropskih državah.

Po najnovejših podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je denga prisotna v 129 svetovnih državah. Od leta 2000, ko je bilo zabeleženih pol milijona okužb, se je pogostost denge povečala za kar 8-krat, na več kot 4,2 milijona zabeleženih okužb v letu 2022. Zaradi globalnega segrevanja, ki omogoča razmnoževanje komarjem prenašalcem tudi v poprej hladnejših državah, WHO predvideva, da bi lahko letos dosegli rekordno število zabeleženih okužb na svetovni ravni. V dobri polovici leta 2023 (do 27. julija) je bilo namreč zabeleženih že več kot 3 milijone primerov in več kot 1500 smrti.

Resnično število okužb pa je mnogo večje, saj v veliki večini zaradi blagega poteka bolezni okužba sploh ni odkrita ali pa je označena kot kakšno drugo vročinsko stanje. Znanstvene raziskave kažejo, da je resnično letno število okužb okrog 390 milijonov, od njih se bolezen razvije pri 96 milijonih ljudi, virus pa naj bi ogrožal že skoraj polovico svetovnega prebivalstva.

Pojavnost potrjenih primerov denge lahko spremljamo na spletnih straneh ECDC in Health Map, najbolj pa je pomembno, da se pred potovanjem v ogrožene države podučimo o trenutni situaciji v tej državi in o zaščitnih ukrepih.

Cepiva imamo, a z omejitvami

Idealnega cepiva proti virusu denge, ki bi vse ljudi zanesljivo in varno ščitilo pred okužbo z vsemi štirimi tipi virusa denge, znanstveniki še niso odkrili. Obstoječa cepiva sicer lahko pomagajo zmanjševati razširjenost virusa, a imajo svoje omejitve. V Evropi sta trenutno odobreni in dostopni dve cepivi proti virusu denge, še eno cepivo pa je v zadnjih fazah razvoja.

Dengivaxia

Dengivaxia je prvo razvito cepivo proti virusu denge in je odobreno v mnogih državah po svetu, vključno z Evropsko unijo in ZDA. Vsebuje oslabljene viruse rumene mrzlice, spremenjene tako, da vsebujejo beljakovine virusa denge. Cepivo ščiti pred okužbo z vsemi štirimi tipi virusa. Uporablja se lahko pri ljudeh, starih od 6 do 45 let, ki so v preteklosti že preboleli okužbo z enim od tipov virusa denge. Za popolno zaščito so potrebni trije odmerki, med katerimi je razmak 6 mesecev.  

Omejitve cepiva Dengivaxia

Cepivo lahko prejmejo samo tisti, ki so v preteklosti že bili okuženi z virusom denge, kar mora biti potrjeno z laboratorijskimi testi. Če cepivo prejme oseba, ki se z virusom še ni srečala po naravni poti, je več možnosti, da bo ob morebitni okužbi zbolela za hujšo obliko bolezni.  

Qdenga

Qdenga je drugo razvito cepivo proti virusu denge, ki je že odobreno v Evropski uniji, Veliki Britaniji, Braziliji, Argentini, Tajski in Indoneziji. V ZDA postopki odobritve še potekajo. Vsebuje oslabljene viruse denge tipa 1, 2, 3 in 4. Ti virusi ne morejo povzročiti bolezni, naše telo pa naučijo, kako se braniti pred virusom. Cepivo lahko uporabljamo za vse, starejše od 4. let, ne glede na to, ali so v preteklosti že bili okuženi s katerim od štirih tipov virusa denge. Za popolno zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva v razmaku treh mesecev.  

Omejitve cepiva Qdenga

Dosedanje raziskave kažejo, da cepivo učinkovito preprečuje okužbe z vsemi tipi virusa denga le pri tistih, ki so okužbo že preboleli kdaj v preteklosti. Pri ljudeh, ki se z dengo še nikoli niso okužili, cepivo zanesljivo ščiti le pred okužbo s tipoma DEN1 in DEN2.  

Butantan-DV – cepivo v razvoju

Za cepivo Butantan-DV so trenutno dostopni rezultati tretje faze klinične študije, ki je v Braziliji dve leti spremljala več kot 16.000 ljudi, starih med 2 in 59 let, ki so prejeli eno dozo cepiva. Dosedanji izsledki potrjujejo učinkovitost cepiva proti tipoma DEN1 in DEN2, za manj pogosta tipa DEN3 in DEN4 pa ni dovolj podatkov za zanesljivo potrditev učinkovitosti. Tudi to cepivo je, podobno kot Qdenga, bolj učinkovito pri osebah s predhodno okužbo. Raziskave tega cepiva se bodo nadaljevale v prihodnjih letih.

Preprečevanje okužbe

Zaradi omejitev, ki jih imajo cepiva, je posebej pomembno, da zmanjšamo tveganje za pike komarjev:

• možnost večjih izbruhov denge zmanjšujemo z omejevanjem razširjanja komarjev prenašalcev (z insekticidi in sredstvi za preprečevanje razmnoževanja komarjev; z uporabo gensko modificiranih komarjev, ki se ne morejo razmnoževati; z odstranjevanjem stoječe vode v različnih posodah, gumah…);
• izvajamo osebne zaščitne ukrepe (dolgi rokavi in hlačnice, uporaba repelentov, mrež, komarnikov na oknih in insekticidov v prostorih…).

V primeru suma na okužbo z denga virusom se moramo zaščiti pred dodatno izpostavljenostjo komarjem in ostati pod zaščitno mrežo za komarje ali v zaprtih prostorih. Tako preprečimo, da bi se na nas okužili novi komarji.