O gripi in cepljenju, ki nas ščiti pred okužbo proti njej, na spletu najdemo kopico informacij, ki ne temeljijo na dejstvih. Seveda pa vraže o tej bolezni med nami krožijo že generacije, najdejo pa se tudi korenjaki, ki menijo, da njim en »navaden prehlad« že ne more do živega. Tu so potem še tisti, ki so prepričani, da bodo po cepljenju zboleli, in razumljivo zaskrbljeni mladi starši dojenčkov in majhnih otrok. Zato smo na enem mestu zbrali vrsto mitov o gripi kot bolezni in o cepljenju, ki predstavlja učinkovito zaščito pred okužbo oziroma pred resnejšo obliko bolezni, ter jih »razbili« s preverjenimi informacijami slovenskih pediatrov.

MITI O GRIPI KOT BOLEZNI

MIT

Gripa je le težji prehlad. Zaradi gripe ni še nihče umrl.

DEJSTVO

Žal ne. Gripa je resna bolezen, ki je lahko tudi smrtna. Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, vsako leto v povprečju zaradi gripe umre 13.8 ljudi na 100.000 prebivalcev. To pomeni, da samo v Evropi vsako leto zaradi gripe umre med 60 in 70 tisoč ljudi. Gripa je še posebej nevarna za mlajše otroke, nosečnice, kronične bolnike, pretežke ljudi in starostnike, pri katerih ima pomemben vpliv na umrljivost.
Kar 80 do 90 % vseh smrti, povezanih z gripo, doleti starejše od 65 let. Možnost, da starejši od 60 let umre zaradi gripe, je kar 10-krat večja, kot da se to zgodi 20-letniku . A tudi zdrave mlade in odrasle lahko gripa močno prizadene. V Sloveniji vsako leto za gripo zboli med 5 in 10 % prebivalstva, kar pomeni, da ima gripa tudi resne družbeno- ekonomske posledice.

MIT

Če imam visoko vročino, moram vzeti antibiotike.

DEJSTVO

Antibiotiki so učinkoviti proti bakterijam, gripa pa je virusna okužba, zato antibiotiki ne bodo delovali. Jemanje antibiotikov ob gripi je zato nesmiselno, lahko celo škodljivo. Če imate vročino, lahko za lajšanje vzamete zdravila za zniževanje telesne temperature (antipiretike).
Res pa je, da virus gripe poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo. Zato se lahko pri nekaterih ljudeh, še posebej starejših in kroničnih bolnikih, kot zaplet ob prebolevanju gripe razvije bakterijska pljučnica. To zdravimo z antibiotiki. Če v nekaj dneh ni izboljšanja, če vztraja visoka vročina, če je kašelj vedno bolj gnojen, to pomeni, da se je potek gripe zapletel s pljučnico. V tem primeru je nujno poiskati zdravniško pomoč.

MIT

Gripe ne morem širiti, če se počutim dobro.

DEJSTVO

To ne drži. Ob okužbi z gripo smo za okolico celo najbolj kužni tik preden začutimo prve znake (pa tudi prve 3-5 dni bolezni).

MIT

Gripo lahko dobiš, če greš premalo oblečen v mrzlo vreme, dež, imaš mokre lase, te prepiha…

DEJSTVO

Za gripo zbolimo samo, če smo izpostavljeni virusu gripe. Sezona gripe sovpada s hladnim delom leta, ko je vreme slabše, zato gripo pogosto povezujemo z mrazom in prepihom. A v resnici vreme, dež in mraz nimajo nobenega vpliva na to, ali bomo zboleli ali ne.

MIT

Gripo hitreje pozdraviš, če piješ vročega šumadinca / piščančjo juhico / vroče karamelno mleko…

DEJSTVO

Bolnikom med gripo (in katerokoli drugo boleznijo) odločno odsvetujemo uživanje alkohola, ki ga vsebujejo nekateri domači napitki, kot je šumadinac. Brezalkoholni topli napitki ali juhe sicer ne bodo imeli nobenega vpliva na hitrejše prebolevanje gripe, so pa lahko dobrodošel način za večjo hidracijo. Zaradi vročine med boleznijo namreč izgubimo več tekočine, zato je pomembno, da jo nadomestimo, saj dehidracija naše počutje še poslabša. Tekoča krepčila bolniku nudijo tudi hranila, ki jih še posebej močno bolni in otroci med boleznijo lažje zaužijejo v tekoči obliki, pa tudi psihično ugodje.

MIT

Gripo lahko preprečiš, če uživaš vitamin C / vitamin D / propolis / matični mleček…

DEJSTVO

Žal nobena od teh stvari ne more preprečiti okužbe z gripo, drži pa, da nekateri vitamini pomagajo pri krepitvi imunskega sistema, tako da zbolimo v blažji obliki oziroma bolezen hitreje premagamo.

MITI O CEPLJENJU PROTI GRIPI

MIT

Cepljenje povzroča gripo. Cepljenje je neučinkovito. Po cepljenju sem zbolel.

DEJSTVO

Cepljenje proti gripi se opravi z mrtvim cepivom, ki ne more povzročiti bolezni. Po cepljenju traja od dva do tri tedne, da se v telesu vzpostavi zaščita, zato lahko še vedno zbolijo tisti, ki se z gripo okužijo neposredno pred cepljenjem ali kmalu po njem. Pri nekaterih skupinah, pri katerih je imunski odziv oslabljen (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni...), je cepivo nekoliko manj učinkovito pri preprečevanju okužbe, tako da lahko kljub cepljenju zbolijo, je pa potek bolezni pri cepljenih lažji. Cepljenje je tudi zelo učinkovito pri preprečevanju hujših zapletov bolezni in smrtnega izida.

MIT

Dovolj je, če se proti gripi cepiš enkrat v življenju.

DEJSTVO

To ne drži. Cepljenje je treba ponoviti vsako sezono, saj se virusi gripe ves čas spreminjajo, zato je treba vsako sezono prilagoditi tudi cepivo. Svetovna zdravstvena organizacija stalno spremlja situacijo in na podlagi zbranih podatkov vsako leto določi, kateri sev gripe bo najverjetneje dominanten. Za ta sev se nato pripravi cepivo. Zaščita, ki jo nudi cepljenje, traja več mesecev, nato pa postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. Tudi zato je treba cepljenje pred začetkom nove sezone gripe ponoviti.

MIT

Zdravim ljudem se ni treba cepiti proti gripi, to je potrebno samo za starejše in bolne ljudi.

DEJSTVO

Za mlade in zdrave ljudi gripa običajno res ni nevarna bolezen, je pa poleg starejših in kroničnih bolnikov zelo nevarna tudi za otroke do 5. leta, nosečnice in ljudi z izrazito povečano telesno težo (indeks telesne mase nad 40). Za vse te skupine zato prav tako priporočamo cepljenje, prav pa bi bilo, da bi se proti gripi cepili tudi vsi, ki prihajajo v neposreden stik z vsemi naštetimi rizičnimi skupinami. To so v prvi vrsti zdravstveni delavci, delavci v domovih starejših občanov in socialnovarstvenih zavodih in zaposlenih v vseh nujnih službah, poleg njih pa tudi:

• partnerji in drugi družinski člani nosečnic ter oseb z izrazito povečano telesno težo (indeks telesne mase nad 40);
• starši in stari starši mlajših otrok, še posebej dojenčkov do 6. meseca starosti, ki še ne morejo biti cepljeni;
• osebje v vrtcih in drugi skrbniki oziroma varuhi majhnih otrok;
• vsi, ki se pogosto družijo z, sodelujejo z ali skrbijo za ljudi, starejše od 65. let, in
• vsi, ki se pogosto družijo z, sodelujejo z ali skrbijo za ljudi s kroničnimi boleznimi.

S tem bi dosegli tri pomembne cilje:

1.       Z gripo ne bi okužili tistih, za katere je to nevarna bolezen.

2.       Poskrbeli bi, da tisti, ki so odvisni od nas, ne ostanejo brez skrbnika medtem, ko smo mi bolni.

3.       Prispevali bi k zmanjševanju družbeno-ekonomskih posledic in bremena, ki ga predstavlja gripa.

MIT

Cepivo proti gripi je nevarno. Neželeni učinki so hujši od bolezni.

DEJSTVO

Cepivo proti gripi je izjemno varno, neželeni učinki so blagi in redki. Leta 2023 smo v Sloveniji izdali 150.290 odmerkov cepiva proti gripi in ob tem zabeležili natanko 6 prijav domnevnih neželenih učinkov, in sicer: 

• 2 primera povišane telesne temperature ter
• po 1 primer utrujenosti, bolečine na mestu vboda, slabosti (navzea) in driske (diareja).

To pomeni, da ima cepivo proti gripi med vsemi cepivi, ki jih uporabljamo v Sloveniji, najmanj neželenih učinkov.

MIT

Otrok ni treba / ne smemo cepiti proti gripi.

DEJSTVO

To ne drži. Gripa je zelo nevarna za otroke do 5. leta ter še posebej za dojenčke in malčke od 6. do 23. meseca starosti, cepivo pa je zelo varno. Njegovo varnost za otroke so preučili v dveh kliničnih preizkušanjih – pri otrocih od 3. do 17. leta in pri otrocih od 6. do 35. meseca starosti. Obe sta pokazali, do so neželeni učinki blagi in hitro minejo.

Pri majhnih otrocih se ob prebolevanju gripe lahko pojavijo resni zapleti. Če slabo počutje z visoko vročino traja več dni, če je otrok apatičen, zaspan in dehidriran, je potreben obisk zdravnika. Najpogostejša zapleta sta vnetje srednjega ušesa in pljučnica, lahko tudi okužba spodnjih dihal in odpoved dihanja, kar terja intenzivno zdravljenje. Tudi nevrološki zapleti niso redki. Predvsem pri šolarjih so pogoste vrtoglavice in izgube zavesti. Predšolski otroci pa imajo pogosteje vročinske krče. Zaradi zapletov, ki so posledica gripe, morajo otroci pogosto v bolnišnico.

Zato je zelo pomembno, da dojenčke in majhne otroke pred gripo zaščitimo s cepljenjem. Dojenčke lahko cepimo od 6. meseca starosti dalje. Otroci, mlajši od 9 let, ki so prvič cepljeni proti gripi, prejmejo dva odmerka cepiva v razmaku najmanj enega meseca. Ob naslednjih cepljenjih zadostuje en odmerek. Cepljenje je brezplačno. 

Cepljenje je priporočljivo za vse otroke do 5. leta starosti, še posebej pa za:

• otroke, ki imajo kronične bolezni obtočil, dihal, sečil, mišično skeletnega in vezivnega sistema, nekatere maligne bolezni, sladkorno bolezen, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv in za otroke, ki so daljši čas zdravljeni s salicilati (Aspirin);
• vse zdrave otroke od 6. do 23. meseca starosti, pri katerih so pogostejši zapleti zaradi gripe, ter
• dijake in študente zdravstveno-izobraževalnih programov.

MIT

Cepljenje proti gripi je za nosečnice nevarno.

DEJSTVO

To ne drži. Cepljenje proti gripi je varen, zanesljiv in učinkovit način za zaščito nosečnic pred gripo. Med nosečnostjo so imunske funkcije ženske oslabljene, zato so nosečnice bolj dovzetne za hujši potek bolezni, vključno z hospitalizacijami in celo smrtjo. Nosečnice, ki so cepljene proti gripi, imajo tudi bistveno manjšo verjetnost za splav ali prezgodnji porod.

Cepljene nosečnice zaščito prenesejo tudi na svojega novorojenčka, za katerega je gripa lahko smrtno nevarna, dojenčke pa lahko cepimo šele od 6. meseca dalje. To pomeni, da so v prvih mesecih pred okužbo lahko zaščiteni le, če se je mamica proti gripi cepila med nosečnostjo. 

Cepivo proti gripi je mrtvo, zato ne more povzročiti bolezni in je varno za uporabo v kateremkoli obdobju nosečnosti. V Sloveniji se za cepljenje odloča zelo malo nosečnic, okoli 1 %. Za primerjavo: na Nizozemskem in na Portugalskem se cepi 16 % nosečnic, na Danskem 26 %, v Španiji pa kar 58 % (vir podatkov).

MIT

Če dojiš, se ne smeš cepiti proti gripi.

DEJSTVO

To ne drži. Tudi doječe mamice se lahko cepijo proti gripi, celo zelo priporočljivo je, saj z mlekom zaščito prenesejo tudi na svojega dojenčka.

MIT

Cepivo proti gripi je 100 % učinkovito in potem lahko počnem, kar hočem.

DEJSTVO

Cepivo proti gripi je zelo učinkovito, vendar je raven učinkovitosti moči imunskega odziva posameznika, ki je lahko manjši pri starejših ljudeh, kroničnih bolnikih, imunsko oslabljenih... . TI ljudje lahko kljub cepljenju zbolijo, a je potek bolezni lažji, cepljenje pa tudi pri njih zelo učinkovito preprečuje hujše zaplete in smrt. Dobro je vedeti tudi, da se zaščita v celoti razvije šele dva do tri tedne po cepljenju in traja od 6 do 12 mesecev.

MIT

Če si alergičen na jajca, ne smeš dobiti cepiva proti gripi.

DEJSTVO

Cepivo proti gripi lahko vsebuje majhno količino jajčnih beljakovin (ovalbumin), vendar pa raziskave kažejo, da hude alergijske reakcije pri ljudeh z alergijami na jajca niso verjetne, zato se lahko tudi ljudje z alergijo na jajca cepijo proti gripi. Previdnost in posvet z zdravnikom alergologom svetujemo le pri ljudeh z anafilaktično reakcijo na jajca.

MIT

Proti gripi se moraš cepiti oktobra, sicer nima smisla.

DEJSTVO

Na severni polobli se gripa začne pojavljati konec novembra, vrhunec pa običajno doseže januarja in februarja. Ker se zaščita v celoti razvije od dva do tri tedne po cepljenju, je oktober dejansko najprimernejši čas za zaščito, nikakor pa ne edini.