Ocena precepljenosti predšolskih otrok leta 2021 in šolskih otrok v šolskem letu 2020/2021 je pokazala, da je odstotek cepljenih otrok v drugem letu pandemije upadel. Najbolj opazen je upad pri priporočenih cepljenjih proti pnevmokoknim okužbam in proti HPV, pa tudi pri obveznem cepljenju s 3. odmerkom cepiva proti šestim nalezljivim boleznim (davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in hepatitisu B). Precepljenost s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam se je nekoliko povečala, čemur je najverjetneje botrovala sprememba zakonodaje leta 2020, ki to cepljenje zahteva kot pogoj za vključitev otrok v javne vrtce.

Predšolski otroci

Center za nalezljive bolezni NIJZ je izdelal oceno za precepljenost na treh področjih:

1. Precepljenost s 3. odmerkom cepiva proti šestim nalezljivim boleznim (davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in hepatitisu B)

To je obvezno cepljenje, otroci ta odmerek prejmejo do dopolnjenega 18. meseca starosti. Na ravni države je precepljenost znašala 86,4 %, tako nizke niso zabeležili še nikoli, odkar izdelujejo tovrstne ocene, torej od leta 2012. Za primerjavo – od leta 2012 do 2020 se je precepljenost s 3. odmerkom tega cepiva gibala med 93,4 in 96,4 %. Ob tem so opazne velike razlike po državi. Najmanj otrok so cepili v zdravstveni regiji Koper (78 %), medtem ko so v zdravstveni regiji Murska Sobota cepili 100 % otrok.

2. Precepljenost s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam

Tudi to je obvezno cepljenje, otroci morajo 1. odmerek cepiva prejeti med 11. in 18. mesecem starosti. Precepljenost se je povečala za eno odstotno točko (iz 94,3 % leta 2020 na 95,3 % leta 2021) in tako prvič po letu 2012 spet presegla zaželenih 95 %. To je namreč raven precepljenosti, ki naj bi zagotavljala ustrezno kolektivno zaščito predvsem pred izjemno nalezljivimi ošpicami. Predvidevati gre, da se je precepljenost na tem področju povečala predvsem zato, ker je to cepljenje od leta 2020 pogoj za vpis v javne vrtce. Žal pa rezultati niso dobri v vseh zdravstvenih regijah, saj je v Kranju precepljenost upadla za kar pet odstotnih točk (iz 95,5 % leta 2020 na 90,5 % leta 2021).

To cepljenje je še posebej pomembno, saj se lahko v luči aktualnih razmer (pandemije koronavirusa in vojne v Ukrajini) večji izbruhi te bolezni hitro pojavijo tudi pri nas, čeprav imamo običajno malo primerov – v preteklem desetletju od 1 do 52 primerov letno, medtem ko od leta 2000 do 2009 primerov ošpic pri nas sploh ni bilo.

Letos se je namreč globalno število potrjenih primerov ošpic v prvih dveh mesecih leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za skoraj 80 odstotkov. Realno je ošpic verjetno še več, a zaradi pandemije številnih primerov verjetno niso zabeležili. Prav tako moramo upoštevati, da je eno od žarišč izbruhov ošpic na evropskih tleh prav Ukrajina, kjer je bila precepljenost otrok proti tej bolezni še leta 2016 manj kot 50 %. Čeprav so v zadnjih letih dosegli pomembno povečanje precepljenosti, utegne vojna ta napredek povsem izničiti.

3. Precepljenost s 3. odmerkom cepiva proti pnevmokoknim okužbam

Cepljenje otrok proti pnevmokoknim okužbam ne sodi med obvezna cepljenja, je pa priporočljivo, saj je okužba s pnevmokoki lahko zelo nevarna za majhne otroke in se lahko konča tudi s smrtjo. Te okužbe zdravimo z antibiotiki, a so povzročitelji nanje vedno bolj odporni, zato cepljenje postaja še bolj pomembno. Otroci morajo 3. odmerek prejeti med 11. in 18. mesecem starosti.

Precepljenost je leta 2021 opazno upadla, in sicer na 58,2 %, medtem ko je leto poprej znašala že skoraj 70 %. Tudi tu so razlike po državi zelo velike, saj se delež cepljenih otrok giblje od zelo skromnih 34,5 % v zdrastveni regiji Ravne do 80 % v regiji Gorica.

Šolski otroci

Vsekakor je skrb zbujajoč tudi pogled v tabele s podatki o obnovitvenih odmerkih obveznih cepljenj, ki ji otroci prejmejo med obiskovanjem osnovne in srednje šole, ter priporočenega cepljenja proti HPV. Center za nalezljive bolezni NIJZ je zbral naslednje podatke:

1. Precepljenosti s tremi odmerki proti hepatitisu B

Za otroke, rojene do konca septembra 2019, se program obveznih cepljenj izvaja še po prejšnji shemi, torej s 5-valentnim cepivom proti proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi, ki komponente proti hepatitisu B ne vsebuje. Zato so proti tej bolezni s tremi odmerki cepljeni posebej, in sicer:
1. odmerek ob sistematskem pregledu za vstop v 1. razred,
2. odmerek mesec dni po prvem in
3. odmerek 6 mesecev po prvem (običajno ob sistematskem pregledu v 1. razredu).

Podatki za šolsko leto 2020/2021 so pokazali, da je precepljenost sicer ostala na enaki ravni, kot bv šolskem letu 2019/2020, torej pri skoraj 80 %. Žal pa to pomeni, da se je v primerjavi s predpandemskim obdobjem v zadnjih dveh šolskih letih precej znižala, saj se je prej gibala od 87,2 % do 88,7 %.

2. Precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z 2. odmerkom cepiva

Med 5. in 6. letom starosti otroci prejmejo drugi odmerek omenjenega cepiva, ki spada med obvezna cepljenja. Če so podatki pokazali, da se je cepljenje s 1. odmerkom kljub pandemiji povečalo, je cepljenje z 2. odmerkom žal nekoliko upadlo. Delež cepljenih otrok je znašal 90,7 %, medtem ko je v šolskem leti 2019/202 znašal 91 %, pa je že tedaj upadel glede na pretekla leta, ko se je gibal med 93,5 % in 94,3 %.

Ponovno velja opozoriti, da ošpice še zdaleč niso stvar preteklosti in da lahko tudi pri nas hitro pride do večjega izbruha, zlasti zaradi vojne v Ukrajini, kjer so še leta 2019 potrdili kar 57 tisoč primerov ošpic.

3. Precepljenost proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju z obnovitvenim odmerkom

V tretjem razredu osnovne šole otroci prejmejo obnovitveni (oziroma četrti) odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, ki predstavlja del obveznega cepljenja. To je edino cepljenje šolskih otrok, pri katerem je zaznan porast cepljenih, ki je v šolskem letu 2020/2021 znašal 92,1 %, leto prej pa 90 %.

4. Precepljenost proti okužbam s HPV – deklice v 6. razredu

S cepljenjem proti HPV, ki je pri nas sicer dostopno deklicam in dečkom v 6. razredu, učinkovito preprečujemo raka na materničnem vratu, številne druge vrste raka in zelo neprijetne genitalne bradavice. Cepljenje spada med priporočljiva cepljenja in se izvede z enim odmerkom.

Žal je v šolskem letu 2020/2021 precepljenost deklic padla na 49,8 %, kar je skoraj devet odstotkov manj, kot leto pred tem (58,5 %) oziroma nazaj na raven šolskega leta 2017/2018. Razlike po državi so velike, kot primer dobre prakse izstopa zdravstvena regija Ravne, kjer so kljub epidemiji z velikim trudom dosegli zavidljivo 83,7 % precepljenost. V drugo smer izstopa Ljubljana, kjer se je cepilo komaj 35,5 % deklic. Drugod po državi se delež cepljenih deklic giblje med 40 % in 60 %.

Rak materničnega vratu bi lahko postal prva vrsta raka, ki bi jo lahko povsem izkoreninili oziroma preprečili, Slovenija pa bi po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije lahko to dosegla med prvimi v Evropi. Eden od ciljev, ki bi jih morali za to doseči, je 90 % precepljenost proti HPV, zadnji dve leti pa sta nas, žal, pahnili stran od hitrejšega doseganja tega cilja.

5. Precepljenost z obnovitvenim odmerkom proti tetanusu v srednji šoli

Med 16. in 18. letom mladi prejmejo obnovitveni odmerek cepiva proti tetanusu, kar spada med obvezna cepljenja.

Tu je bilo upad precepljenosti zaznati že v prvem šolskem letu, ki se ga je dotaknila epidemija koronavirusa, še bolj izrazit pa je postal v šolskem letu 2020/2021. Obnovitveni odmerek proti tetanusu je prejelo le 84,1 % srednješolcev, medtem ko je precepljenost še v šolskem letu 2018/2019 znašala kar 96 %. Tetanus, ki je izjemno nevarna bolezen, očitno najmanj skrbi srednješolce v zdravstveni regiji Koper, kjer je obnovitveni odmerek v preteklem šolskem letu prejelo 71,8 % mladih, in v Ljubljani (72,4 %). Medtem so v regiji Murska Sobota cepili kar 95,1 % srednješolcev, v Novem mestu pa le kanček manj (94,k7 %).

Ključni razlog: zamude zaradi epidemije

Epidemija in spremljajoči ukrepi so imeli na izvajanje cepljenj v preteklem šolskem letu 2020/2021 velik vpliv. V zdravstvenem sistemu so bili močno okrnjeni preventivni programi, s tem pa tudi sistematski pregledi in cepljenja. Otroke, ki bi bili sicer cepljeni na sistematskem pregledu, smo pediatri vabili posamično, a se je pogosto dogajalo, da so starši prihod odpovedali zaradi bolezni, izolacije ali karantene, nekateri tudi zaradi strahu pred okužbo ali zaradi nasprotovanja ukrepom, kot je bila obvezna uporaba zaščitnih mask.

Tudi na naši strani je bilo izvajanje oteženo, saj je bilo več bolniških odsotnosti zdrastvenega osebja, s pomanjkanjem prostorov in kadra smo se soočali tudi zaradi ustanavljanja covidnih oddelkov, zaradi zračenja in razkuževanja pa je celoten postopek trajal dlje, zato smo lahko v enem dnevu cepili manj otrok. Še posebej na vrhuncu epidemije, ko so bili ukrepi najstrožji in je bilo že na voljo tudi cepljenje proti covidu-19, smo opažali tudi izrazitejše nasprotovanje cepljenju nasploh.

Čeprav je statistično gledano upad precepljenosti velik, pa lahko največji delež upada pripišemo le zamiku oziroma zamudi pri izvedbi cepljenj. Če je temu res tako, bodo pokazali podatki za tekoče šolsko leto 2021/2022, ki bodo znani pozno spomladi leta 2023. Ti bi morali odraziti povečano število cepljenj, ki bo poleg izvedenih rednih cepljenj vključevalo tudi cepljenja, ki bi morala biti izvedena v šolskem letu 2020/2021, pa so bila izvedena z zamudo in zato niso bila vključena v aktualne podatke.