klopni meningoencefalitis (KME)

KME je resna okužba centralnega živčnega sistema, za katero ne poznamo zdravila. Obolevnost v Sloveniji je med najvišjimi na svetu, delež cepljenih pa zelo nizek. Celotna Slovenija že 50 let velja za žarišče KME, največ ljudi se okuži na Gorenjskem, Koroškem ter v osrednjeslovenski in celjski regiji.

Zbolimo zaradi vboda s KME okuženega klopa. Po vbodu na koži ni vidnih sprememb, bolezen pa poteka v dveh fazah. V prvi fazi ima bolezen nespecifične znake, ki so zelo podobni gripi. To so, denimo, splošna utrujenost, slabo počutje, vročina, bolečine v vratu in glavi, bolečine v mišicah, bolečine v sklepih, vrtoglavica in slabost, bolnik lahko tudi bruha. Prvi znaki se pojavijo v povprečju od sedem do štirinajst dni po ugrizu okuženega klopa, prva faza pa traja od dveh do sedmih dni. Po prvi fazi bolezni se bolniki počutijo bolje in so v naslednjih tednih (do 20 dni) navadno brez posebnih bolezenskih težav.

Nato sledi druga faza bolezni, za katero so značilni visoka vročina, močan glavobol, otrdel vrat, bolečine v vratu, vrtoglavica, slabost in bruhanje. Če virus poleg vnetja možganskih ovojnic povzroči tudi vnetje možganskega tkiva, se znakom meningitisa pridružijo še tresenje prstov rok in jezika, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti, v hudi obliki tudi koma. Bolečine so lahko strašanske. Bolniki potrebujejo bolnišnično oskrbo, a jim zdravniki lahko le lajšajo simptome bolezni.

Smrtnost zaradi KME ni visoka, pri odraslih bolnikih znaša od enega do dveh odstotkov, vendar bolezen pogosto pusti trajne posledice, ki obrnejo življenje na glavo tako bolniku kot njegovim bližnjim. Približno 5 % bolnikom ostanejo trajne ohromitve, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvije postencefalitični sindrom. Kaže se z glavobolom, utrujenostjo, slabim počutjem, tresenjem, slabšim sluhom, motnjami ravnotežja, težavami z zbranostjo in slabšim obvladovanjem stresnih situacij. Težave so pogosto takšne, da bolnik pravzaprav nima kaj konkretnega pokazati, kljub temu pa ga močno omejujejo v vsakdanjem življenju, resne so tudi socialne posledice teh težav. Mnogi bolniki z ohromitvami morajo svoje življenje povsem spremeniti, še posebej bolniki s prizadetimi dihalnimi mišicami, ki vse življenje potrebujejo dihalni aparat. Takšne posledice bolezni življenja ne obrnejo na glavo le bolniku, temveč tudi njegovi okolici, predvsem družini.

Nevarnostim okužbe s KME so izpostavljeni ljudje vseh starosti, tudi otroci. Še posebej izpostavljeni so tisti, ki se veliko gibajo v naravi. Zmotno je mišljenje, da do ugriza klopa lahko pride samo na izletih v naravo, dobimo ga lahko tudi na domačem vrtu ali v parku sredi mesta - torej povsod, kjer rastejo trave, pleveli in grmičevje.

Za KME ni učinkovitega zdravila, okužbo pa s hitro odstranitvijo klopa težko preprečimo, saj se virus KME v nas prenese že nekaj minut po vbodu okuženega klopa. Edina učinkovita zaščita proti KME je cepljenje.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Statistika kaže, da za KME zboli povprečno 150 Slovencev na leto, kar nas po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije uvršča v sam vrh po obolevnosti. Zato je cepljenje proti KME priporočeno vsem prebivalcem Slovenije, še posebej tistim, ki se veliko gibljejo v naravi (taborniki, skavti, zeliščarji, gobarji, čebelarji, igralci golfa, tekači, kolesarji, pohodniki, planinci, vrtičkarji) ter otrokom, ki se bodo zaradi šolskih aktivnosti zadrževali v naravnih žariščih bolezni.

Obvezno cepljenje

Cepljenje proti KME je obvezno za:

  • dijake in študente, ki so pri praktičnih vajah izpostavljeni nevarnosti okužbe. Cepljenje krije zdravstveno zavarovanje.
  • zaposlene, ki so pri delu v laboratoriju lahko izpostavljeni virusu KME, plačnik je delodajalec.
  • zaposlene, ki so vbodu klopa lahko izpostavljeni pri svojem delu (denimo kmetje, gozdarji, lovci, terenski delavci, vrtnarji, vojaki…), kar določa izjava o varnosti z oceno tveganja njihovega delovnega mesta. Plačnik cepljenja je delodajalec.

 

Priporočljivo brezplačno cepljenje

Priporočljivo cepljenje proti KME, ki ga krije zdravstveno zavarovanje, je na voljo:

  • otrokom, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti;
  • otrokom, rojenim v letih 2018 in 2019, ki bodo cepljeni še po starem sistemu, torej pri treh letih;
  • otrokom zamudnikom, ki so bili rojeni v letih 2016 in 2017, in še niso bili cepljeni;
  • odraslim, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let;
  • odraslim zamudnikom, ki so 49 let dopolnili leta 2019 ali kasneje (rojeni od vključno leta 1970 dalje).

 

Cepljenje proti KME za ostale posameznike je samoplačniško.

 

Cepivo proti KME se injicira v mišico. Cepljenje se lahko opravi sočasno z drugimi obveznimi ali priporočenimi cepljenji, vendar ne na isto mesto. Cepimo se lahko pri osebnem zdravniku ali pediatru ter na vseh območnih enotah NIJZ.

Čeprav se lahko proti KME cepimo kadarkoli, sta jesen in zima najboljši čas za začetek cepilne sheme, saj smo tako proti KME celovito zaščiteni spomladi, ko se klopi prebudijo. Za celovito zaščito moramo prejeti tri odmerke cepiva, prva dva v razmaku od enega do treh mesecev, tretjega pa od pet do devet oziroma od devet do dvanajst mesecev (odvisno od cepiva) po drugem odmerku. Zaščita je zadostna že po dveh odmerkih, ki jih lahko prejmemo tudi po pospešeni shemi s 14 dnevnim razmikom.

Zaščito proti KME je potrebno obnavljati z obnovitvenimi odmerki. Prvi obnovitveni odmerek je potreben po treh letih, nadaljnji pa vsakih pet let oziroma vsaka tri leta za starejše od 60 let.

 

PREGLEDNICA DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
IME VRSTA Uporabljamo ga za:

Encepur za otroke

Cepivo z inaktiviranimi virusi otroke

Encepur za odrasle

Cepivo z inaktiviranimi virusi odrasle

FSME IMMUN 0,25 ml

Cepivo z inaktiviranimi virusi otroke

FSME IMMUN 0,5 ml

Cepivo z inaktiviranimi virusi odrasle
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Cepivo nas pred okužbo s KME zaščiti več kot 95 %. Zaščita se vzpostavi približno 14 dni po drugem odmerku.

V Avstriji, kjer je pojavnost okuženih klopov podobna kot v Sloveniji, so z učinkovitim cepljenjem dosegli, da je 88 % prebivalcev prejelo vsaj en odmerek cepiva (pri nas 16 %), 58 % pa se jih redno cepi (pri nas le okoli 7 %). Pojavnost KME se je zmanjšala na 1,09 na 100.000 prebivalcev, pri nas pa je leta 2020 znašala 9 na 100.000 prebivalcev.

Cepivo vsebuje inaktivirane viruse in ne more povzročiti bolezni, pred katero ščiti, temveč spodbudi človekov imunski sistem, da sam zgradi zaščito proti njej.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Cepljenje je odsvetovano le osebam z akutno vročinsko boleznijo in tistim, ki so kdaj imeli hudo alergijsko reakcijo na jajčne beljakovine ali druge sestavine cepiva. Cepljenje ni primerno tudi za bolnike z avtoimunimi ali drugimi boleznimi, ki oslabijo imunski sistem, ter bolnike, ki prejemajo kemoterapijo oziroma biološka zdravila.

Ljudje, ki imajo akutno bolezen, ki jo je potrebno zdraviti, se proti KME lahko cepijo dva tedna po popolni ozdravitvi.

Neželeni učinki

Cepivo proti KME je varno. Neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo prehodna bolečina na mestu cepljenja, splošno slabo počutje, utrujenost in glavobol. Redkeje so lahko pojavijo simptomi podobni gripi, bolečine v mišicah in sklepih, povišana temperatura in oteklina na mestu vboda. Gre za prehodne reakcije, ki navadno minejo v treh do petih dneh. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.

Poročila o vseh zabeležnih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se