Ocena precepljenosti je pokazala, da se je leta 2022 odstotek cepljenih predšolskih otrok malenkost povečal v primerjavi z epidemičnim letom 2021. Posebej razveseljivo je, da je pri predšolskih otrocih ponovno vzpostavljena kolektivna imunost glede ošpic, saj precepljenost proti tej izjemno nalezljivi bolezni že drugo leto presega 95 %. Žal pa so podatki pri šolskih otrocih za šolsko leto 2021/2022 manj spodbudni. Z izjemo precepljenosti z 2. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je namreč precepljenost na vseh drugih področjih ponovno upadla. Najmanjši delež otrok se v povprečju cepi v osrednji Sloveniji in na Dolenjskem, največ pa na severo-vzhodnem delu države (v zdravstvenih regijah Ravne na Koroškem, Maribor in Murska Sobota).

Kljub spodbudnejšim podatkom pri predšolskih otrocih velja omeniti, da jih dobrih 10 % ni več ustrezno zaščitenih pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, okužbam s Hib in hepatitisom B, med šolskimi pa je takšnih že skoraj 20 % otrok. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, pri šolskih otrocih na področju oslovskega kašlja ne dosegamo več praga za zagotavljanje kolektivne imunosti, zelo blizu zdrsa smo tudi pri otroški paralizi in davici.

Žal je upadla tudi precepljenost deklic (letnik 2009) proti HPV, medtem ko je pri deklicah, rojenih leta 2010, na srečo narasla. Nadvse zaskrbljujoč pa je podatek, da skoraj 25 % vseh srednješolcev ni prejelo 6. odmerka zaščite proti tetanusu.

PRECEPLJENOST PRI OBVEZNIH CEPLJENJIH

Veliko otrok nepopolno zaščitenih proti šestim boleznim

Med 11. in 18. mesecem starosti malčki prejmejo 3. odmerek cepiva proti šestim nalezljivim boleznim. Lani je ta odmerek prejelo 89,2 % otrok, kar pomeni, da dobra desetina otrok ni ustrezno zaščitenih. Precepljenost je sicer slabe tri odstotne točke večja kot leto prej, a je še vedno bistveno manjša kot v letih pred epidemijo.

Največ otrok so s tem odmerkom cepili v zdravstveni regiji Ravne na Koroškem (97.5 %), daleč najmanj pa v zdravstveni regiji Novo mesto, kjer se je precepljenost s tem odmerkom v zadnjem desetletju najbolj zmanjšala, in sicer za kar 15.9 odstotnih točk. V tej regiji zdaj skoraj petina otrok v letniku ni ustrezno zaščitenih pred naštetimi nevarnimi boleznimi, saj je delež cepljenih s 3. odmerkom cepiva leta 2022 znašal le še 81.1 %.

V 3. razredu osnovne šole otroci prejmejo 5. odmerek cepiva proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, kjer pa v preteklem šolskem letu beležimo velik upad deleža cepljenih, ki znaša le še 82.4 %, medtem ko se je v petih šolskih letih prej gibal od 90 % do skoraj 95 %. To pomeni, da med šolarji v  skoraj petina otrok ni ustrezno zaščitenih pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem. 

Hepatitis B: najnižja precepljenost v zadnjih šestih letih

Cepivo proti šestim nalezljivim boleznim do leta 2020 še ni vsebovalo komponente proti hepatitisu B, zato so otroci, rojeni do septembra 2019 proti tej bolezni cepljeni posebej. V prvem razredu prejmejo 3. odmerek tega cepiva in žal je precepljenost najnižja v zadnjih šestih letih, za katere so podatki dostopni. Znašala je komaj 77.3 %, medtem ko je še v šolskem letu 2016/2017 znašala kar 88.7 %.

Ošpice, mumps in rdečke: zakon deluje

Svetla izjema pri predšolskih in šolskih otrocih je cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Visoka stopnja precepljenosti s tem cepivom je izjemno pomembna. Ošpice so namreč ena najbolj nalezljivih bolezni. Njihovo reprodukcijsko število je kar 12-18 (za lažjo primerjavo – reprodukcijsko število covida-19 je 2.9).

Zato mora biti precepljenost proti ošpicam 95 %, če želimo zagotoviti kolektivno imunost. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, je precepljenost s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam v Sloveniji vrsto let capljala pod to mejo – ne veliko, a dovolj za izbruhe ošpic v letih 2011, 2014, 2015 in 2019.

Jeseni leta 2020 pa je postalo zakonsko določeno, da morajo biti otroci pred vpisom v javni ali zasebni vrtec cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Izjema so le otroci, ki se ne smejo cepiti iz medicinskih razlogov ali ki so še v postopku pridobivanja odločbe o opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov.

Sprejetje zakona je imelo pozitiven učinek na zagotavljanje kolektivne imunosti, saj se je kljub epidemiji odstotek cepljenih leta 2021 in 2022 končno povzpel nad mejo kolektivne imunosti, torej na več kot 95 %. Največ dojenčkov, kar 100 %, je s 1. odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepljenih v zdravstveni regiji Nova Gorica, najmanj pa v regiji Novo mesto (93.3 %).

Pod magično mejo 95 % še vedno vztraja tudi zdravstvena regija Ljubljana (94 %). Kljub temu je napredek v tej regiji opazen, saj je še leta 2018 v Ljubljani precepljenost s tem cepivom znašala komaj 88 %.

Pred vstopom v osnovno šolo otroci prejmejo 2. odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, pri katerem se je delež cepljenih v preteklem šolskem letu 2021/2022 povečal prvič v šestih letih. V zdravstveni regiji Murska Sobota so s tem odmerkom cepili 100 % otrok, medtem ko sta se najslabše ponovno odrezala Novo mesto (89.4 %) Ljubljana (86.2 %).

Tetanus: kar četrtina mladih brez obnovljene zaščite

V obdobju med 16. in 18. letom mladi prejmejo obnovitveni odmerek za zaščito proti tetanusu. O tej izjemno boleči in pogosto smrtni bolezni pri nas ne slišimo več veliko, saj se pojavljajo samo še posamezni primeri med starejšimi ljudmi, ki niso bili cepljeni. Žal zna biti, da bomo o tetanusu v prihodnje slišali več, saj je delež polno zaščitenih mladostnikov dobesedno strmoglavil. V šolskem letu 2021/2022 je znašal le 75.8 %, medtem ko je le tri leta prej znašal še 96 %.

PRECEPLJENOST PRI PRIPOROČENIH CEPLJENJIH

Glede na upad precepljenosti pri obveznih cepljenjih, so rezultati preteklega obdobja pri priporočenih cepljenjih vsaj malo presenetljivi.

Pnevmokokne okužbe

Eno od priporočenih cepljenj je cepljenje proti pnevmokonim okužbam. Malčki 3. odmerek cepiva prejmejo med 11. in 18. mesecem starosti. Delež cepljenih s tem odmerkom je vrsto let hitro naraščal in v prvem letu epidemije dosegel skoraj 70 %. Leta 2021 je sledil padec, a se je delež leta 2022 ponovno nekoliko povečal.

Za leta 2015-2020 se navedeni podatki nanašajo na precepljenost z 2. odmerkom cepiva, za leti 2021 in 2022 pa na  precepljenost s 3. odmerkom cepiva.

HPV: boljše in slabše hkrati

Deklice in dečki so v 6. razredu osnovne šole lahko cepljeni proti HPV. Za oboje je cepljenje brezplačno – za deklice od šolskega leta 2016/2017, za dečke pa od jeseni 2021.

Delež z 2. odmerkom cepiva cepljenih deklic je v letih pred pandemijo naraščal, potem pa se je močno znižal. Žal je bilo pri deklicah, rojenih leta 2010, tako tudi v preteklem šolskem letu, ko je ta odmerek cepiva, ki ščiti pred rakom na materničnem vratu, prejelo le še 41.8 % deklic. Nekoliko bolje je bilo pri deklicah, rojenih leta 2009. Med njimi je drugi odmerek zaščite pred HPV prejelo 52.3 % deklic. Največ deklic v obeh starostnih skupinah so cepili v zdravstveni regiji Ravne na Koroškem, najmanj pa v Ljubljani.

 *  Deklice, rojene leta 2009.

** Deklice, rojene leta 2010.

Jeseni 2021 smo v Sloveniji uvedli brezplačno cepljenje proti HPV tudi za dečke v 6. razredu osnovne šole. Med dečki, rojenimi leta 2009, je precepljenost v preteklem šolskem letu znašala skromnih 6 %, med rojenimi leta 2010 pa že bolj obetajočih 21.7 %. V zdravstveni regiji Ravne na Koroškem se je cepilo kar 43.6 % leta 2010 rojenih dečkov, najmanj pa ponovno v Ljubljani (16.9 %). Tudi med dečki, rojenimi leta 2009, so se na Ravnah najbolje odrezali (12.3 %), najmanj pa se jih je cepilo v Celju (2.5 %).