opičje koze (mpox)
Opičje koze so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča virus mpox. Nekoč smo bili prepričani, da prenos virusa mpox s človeka na človeka ni mogoč, saj se je prenašal le med živalmi, redko pa z živali na človeka (največkrat prek glodavcev ali primatov). Maja 2022 pa se je v Evropi začel velik izbruh virusa, ki ni povezan z živalskim izvorom, ampak s prenosom s človeka na človeka z dotiki, poljubljanjem, oralnimi, vaginalnimi in analnimi spolnimi odnosi.
Od okužbe do pojava bolezni lahko mine tudi do 21 dni, najpogosteje pa se bolezen pojavi med 6. in 16. dnevom po okužbi. Za bolezen so značilni zvišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica in izčrpanost. Običajno se razvije tudi izpuščaj, ki se pogosto začne na obrazu, nato pa se razširi na druge dele telesa, vključno s spolovili. Izpuščaj gre skozi različne faze in je podoben izpuščajem pri noricah ali sifilisu, preden se končno oblikuje krasta, ki kasneje odpade. Ko krasta odpade, oseba ni več kužna. Bolezen običajno poteka v blagi obliki in brez zapletov. Večina zbolelih ozdravi v nekaj tednih. Tveganje za težji potek bolezni je večje pri majhnih otrocih, nosečnicah in imunsko oslabljenih osebah.
Na ljudi se lahko virus prenese ob stiku z okuženo živaljo (največkrat prek glodavcev ali primatov), okuženim človekom ali s človeškimi telesnimi tekočinami, ki vsebujejo virus. Prenos med ljudmi je lahko tudi kapljičen. Okužba se širi med osebami, ki so med seboj v tesnem stiku.
Med trenutno bolj ranljivimi skupinami oziroma izpostavljenimi osebami za tveganje za okužbo v Evropi so:
- moški, ki imajo spolne odnose z moškimi,
- osebe, ki imajo spolne odnose s priložnostnimi partnerji, in
- osebe, ki imajo več spolnih partnerjev.
Čeprav je izbruh v letih 2022 in 2023 najbolj prizadel moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, je pomembno vedeti, da se lahko bolezen prenese na kogarkoli, ki je bil v daljšem stiku z okuženo osebo ali njenimi osebnimi predmeti (predvsem oblačili in posteljnino). Večjemu tveganju za okužbo so izpostavljeni predvsem zdravstveni delavci, spolni delavci, člani gospodinjstva in druge bližnje osebe kužnih in obolelih, na primer spolni partnerji.
Cepljenje za preprečevanje okužbe je priporočeno za:
- moške, ki imajo spolne odnose z moškimi,
- osebe z večjim številom spolnih partnerjev,
- osebe, ki se udeležujejo dogodkov, kjer prihaja do spolnih odnosov z večjim številom udeležencev,
- osebe, ki imajo spolne odnose z neznanci,
- osebe, ki so imele v preteklosti ali še imajo spolno prenosljivo okužbo,
- osebe, ki prejemajo sredstva proti okužbi z virusom HIV,
- osebe, ki prakticirajo kemseks,
- laboratorijske in zelo izpostavljene zdravstvene delavce, predvsem tiste, zaposlene v ambulantah za spolno prenosljive bolezni.
Cepljenje po izpostavljenosti virusu je priporočeno za:
- osebe, ki so bile v tesnem stiku z obolelim,
- moške, ki imajo spolne odnose z moškimi in so bili v tesnem stiku z obolelim ali s člani skupine, v kateri se je pojavil izbruh,
- zdravstvene oziroma laboratorijske delavce, ki so bili virusu izpostavljeni zaradi neustrezne zaščitne opreme ali nezgode.
Cepivo se vbrizga pod kožo. Potrebna sta dva odmerka cepiva v presledku 28 dni. Za cepljenje po izpostavljenosti virusu zadošča en odmerek cepiva, ki ga je smiselno izvesti čimprej, najbolje v štirih dneh do največ 14 dni po izpostavljenosti.
Cepljenje proti opičjim kozam v zgoraj navedenih primerih krije zdravstveno zavarovanje.
Cepljenje proti opičjim kozam opravljajo samo določene ambulante na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in sicer:
- OE Ljubljana,
- OE Maribor,
- OE Celje in
- Cepilni center UKC LJ.
V Sloveniji je proti virusu mpox na voljo cepivo Imvanex / Jynneos, ki je namenjeno cepljenju oseb, starih 18 let in več.
IME | Vrsta | Uporabljamo ga za: |
Cepivo z živim, oslabljenim virusom | Cepljenje odraslih pred ali po izpostavitvi virusu mpox |
V EU je bilo to cepivo odobreno leta 2013, in sicer za preprečevanje okužbe z virusom črnih koz (variola), več študij na primatih pa je pokazalo, da ščiti tudi pred okužbami z virusoma opičjih (mpox) in kravjih (vakcinija) koz.
Cepivo vsebuje živ oslabljen virus vakcinije, ki je soroden virusoma črnih in opičjih koz. Oslabljen virus ne more povzročiti bolezni v človeškem telesu. Cepivo ima ugoden varnostni profil, z blagimi do zmernimi stranskimi učinki. Po prvem odmerku cepiva lahko še vedno zbolimo, vendar bolezen poteka v blažji obliki.
Analiza podatkov iz študij na živalih in ljudeh, opravljenih pred odobritvijo, je pokazala, da lahko posamezen odmerek cepiva hitro vzpostavi zaščito pred okužbo z virusom mpoks, drugi odmerek pa podaljša trajanje zaščite.
Na voljo imamo tudi že nekaj študij o učinkovitosti po začetku uporabe cepiva za zaščito proti opičjim kozam. Več manjših študij in študij z določenimi omejitvami je pokazalo od 69 % do 86 % učinkovitost. Vendar zanesljive podatke večjih študij še čakamo. Januarja 2024 pričakujmo rezultate študije, ki trenutno na nacionalni ravni poteka v Nemčiji. Izvedena bo med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), in ki so bili cepljeni preventivno. Študijo je naročila Evropska agencija za zdravila (EMA) in poteka v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje nalezljivih bolezni. Hkrati tudi v ZDA poteka opazovalna kohortna študija z uporabo velikih ameriških zdravstvenih podatkovnih virov med populacijo MSM, ki so bili cepljeni pred ali po izpostavitvi okužbi.
KDO SE NE SME CEPITI
Proti opičjim kozam se ne smejo cepiti:
- tisti, ki so alergični na učinkovino cepiva ali snovi, ki se v cepivu pojavljajo v sledovih kot posledica procesa izdelave cepiva - piščančje beljakovine, benzonaza, ciprofloksacin (antibiotik) in gentamicin (antibiotik);
- tisti, ki imajo v času cepljenja drugo akutno okužbo ali visoko vročino.
NEŽELENI UČINKI
Kot pri vseh drugih cepljenjih se lahko tudi po cepljenju proti opičjim kozam pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv. Najpogostejši neželeni učinki pa so:
- glavobol,
- slabost,
- bolečine v mišicah,
- utrujenost in
- reakcije na mestu vbrizganja (rdečina, otekanje, otrdelost in srbečica).