Pred evropskim in svetovnim tednom cepljenja, ki je potekal od 24. do 30. aprila, je STA pripravila okroglo mizo na temo cepljenja. Štirje zdravniki, ki se pri svojem delu srečujejo z nalezljivimi boleznimi in njihovimi hudimi zapleti, so predstavili prednosti cepljenja in visoke precepljenosti ter nevarnosti necepljenja za različne starostne skupine in najbolj ranljive med nami. Spregovorili so tudi o tem, kdo so bolniki, za katere je cepljenje najbolj pomembno ter kako lahko vsi prispevamo k zaščiti celotne družbe.

Foto: STA

Na okrogli mizi so sodelovali:

• prof. dr. Danica Rotar Pavlič, predsednica razširjenega strokovnega kolegija za družinsko medicino, 
• dr. Marta Grgič Vitek, vodja centra za nalezljive bolezni NIJZ ter 
• dr. Mojca Rožič in prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.

Vpliv pandemije na precepljenost

V času pandemije se je za skoraj vsa cepljenja, tako obvezna kot priporočena, precepljenost v Sloveniji znižala. S tem se je zmanjšala družbena odpornost proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti ali celo izkoreniniti. Povečala se je nevarnost izbruhov nekaterih bolezni, ki jih trenutno v Sloveniji zaradi cepljenja ni, posledica pa je tudi prezasedenost bolnišnic. Bolj ogroženi so otroci, starejši in kronični bolniki, pri katerih lahko cepljenje še posebej zmanjša možnost resnih zapletov bolezni, hospitalizacije in smrti.

Precepljenost dojenčkov, otrok in mladostnikov se je za večino cepiv v času pandemije zmanjšala, kar je pomembno popraviti z doslednim cepljenjem. Pri cepljenju odraslih in starejših smo še manj uspešni – pri priporočenih cepljenjih za odrasle, kot so cepljenja proti gripi, covid-19 in pnevmokoku, smo med najslabšimi v Evropi, kar posebej velja za skupine z večjim tveganjem.

Bolezni in zapleti, ki se jim s cepljenjem lahko izognemo

Če bomo v zadostni meri povečali precepljenost proti HPV, ki povzroča raka na materničnem vratu, in klopnemu meningoencefalitisu (KME), lahko zmanjšamo ali celo popolnoma preprečimo pojavljanje teh bolezni. Za primer: v Avstriji klopi zaradi visoke precepljenosti prebivalstva KME sploh ne prenašajo več.

Pri drugih boleznih je cepljenje učinkovita metoda za zmanjšanje zapletov, hospitalizacij in smrti predvsem pri otrocih, starejših, ljudeh s oslabljeno odpornostjo in kroničnih bolnikih.

Cepljenje proti gripi lahko pri starejših in kroničnih bolnikih zmanjša verjetnost dihalne odpovedi in druge resne zaplete, cepljenje proti pnevmokoku pa učinkovito preprečuje zaplete, kot so gnojni meningitis, pljučnica s prisotnostjo bakterije v krvi ter sepsa. Sogovorniki so poudarili, da bi lahko občutno zmanjšali prezasedenost bolnišnic, če bi povečali precepljenost proti gripi in pnevmokoku. Tudi cepljenje z osvežitvenim odmerkom cepiva proti covid-19 je za starejše ter imunsko oslabljene pomembno za preprečevanje hospitalizacije.

Cepljenje proti pnevmokoku poleg preprečevanja pljučnice z visoko vročino in mrzlico pri otrocih tudi zaščiti njihove stare starše, ki pogosto skrbijo zanje, ko so bolni. Cepljenje proti rotavirusu za dojenčke preprečuje težek potek bolezni, zmanjšuje možnost hospitalizacije in prepreči skoraj vse smrtne primere zaradi te bolezni pri dojenčkih. Posebej pri kronično bolnih otrocih lahko cepljenja proti gripi, pnevmokoku, KME ter noricam preprečijo poslabšanja bolezni in obiske bolnišnic.

Osveščenost glede cepiv je ključna

Mednarodne raziskave kažejo, da imamo v Sloveniji enega najnižjih zaupanj v varnost in učinkovitost cepljenja v EU, dvom pa naj bi po podatkih NIJZ med pandemijo covida še narastel.

Ker se bolezni, proti katerim se lahko cepimo, pojavljajo v nizkem številu ali se celo ne pojavljajo, imamo občutek, da nam ne grozijo. Zato je pomembno, da poznamo tveganja, ki jih te bolezni prinašajo, če se bodo zaradi slabe precepljenosti vrnile ali začele pojavljati v večjem številu.

Za povečanje precepljenosti je pomembno zavedanje vseh, da lahko s cepljenjem nekatere bolezni izkoreninimo, ter zadostne informacije o možnosti brezplačnega cepljenja. Poleg medijskih kampanj zdravstvenih domov in drugih zdravstvenih ustanov je zelo uspešen pristop tudi neposredno priporočilo zdravnika in vabila na brezplačno cepljenje ob naročanju na zdravniški pregled.

Pomembno je, da imajo zdravniki dovolj časa, da se lahko z bolniki pogovorijo ter jim dajo dovolj informacij o cepljenju in boleznih, ki jih preprečuje. Ključno vlogo imajo tudi medicinske sestre, ki so pogosto prve, ki govorijo s pacienti in jih lahko povabijo k cepljenju. Zdravstveno osebje mora s cepljenjem dajati dober zgled, s pogovorom pa najti vzroke za oklevanje pri odločanju za cepljenje.

S cepljenjem zaščitimo ranljive

Dobra precepljenost pomeni zaščito celotne družbe – posebej so ranljivi dojenčki, osebe s oslabelim imunskim sistemom in kronični bolniki vseh starosti, cepljenje pa varuje tudi tiste, ki iz različnih razlogov niso cepljeni.