mumps
Mumps je neprijetna nalezljiva bolezen, pri kateri se vnamejo žleze slinavke. Povzroči lahko hude zaplete, kot so trajna izguba sluha, neplodnost ali vnetje možganskih ovojnic (meningitis) in možganov (encefalitis).
Mumps je nalezljiva bolezen, za katero je značilno vnetje žlez slinavk. Povzroča ga virus, ki se prenaša s kužnimi kapljicami smrklja ali sline s kašljanjem in kihanjem, pa tudi neposredno prek predmetov, ki so bili v stiku z okuženo slino.
Bolezen se najpogosteje pojavi pozimi in spomladi pri otrocih, starih med 5 in 9 let, zbolijo pa lahko tudi odrasli, pri katerih so znaki bolezni hujši. Pri tretjini okuženih se bolezenski znaki sploh ne pojavijo, pri ostalih pa običajno nastopijo od 16 do 18 dni po okužbi. Najpogostejši znaki so povišana telesna temperatura, utrujenost, glavobol ter otekle žleze slinavke (ob ušesih, na eni ali obeh straneh obraza). Bolezen lahko spremljajo tudi utrujenost ter bolečine pri požiranju ali občutljivost žlez na dotik, moški pa imajo lahko težave z občutljivostjo testisov. Okužba običajno traja od sedem do deset dni. Bolnik je kužen dva dni pred in še pet dni po pojavu otekline žlez slinavk, te pa so najbolj otečene drugi dan po nastopu bolezni.
Zapleti so pogostejši pri bolnikih, ki zbolijo po puberteti. Pri približno polovici obolelih moških se pojavi dodatna občutljivost testisov, boleča oteklina in vnetje testisov, ki lahko povzroči tudi neplodnost. Pri ženskah lahko pride do vnetja enega ali obeh jajčnikov, kar nima vpliva na plodnost. Pri ženskah, ki prebolevajo mumps med nosečnostjo, je večja verjetnost spontanega splava.
Med pogostejše zaplete štejemo tudi vnetje možganskih ovojnic (meningitis), ki se brez znakov pojavi pri približno polovici vseh obolelih, z znaki pa pri 10-15 % bolnikov. Redkejši, a zelo resen zaplet, pa je vnetje možganov (encefalitis). Za oba zapleta so značilni glavobol, otrdelost vratu ter krči, v najhujših primerih pa tudi koma. Tovrstna vnetja pustijo trajne posledice na možganih in živcih, tudi delno ohromelost ali izgubo sluha. Mumps lahko povzroči tudi druga vnetja – sklepov, trebušne slinavke in drugih organov.
Zdravila za mumps ni. Pomembno je, da se pri otrocih za lajšanje bolečin ne uporablja zdravil, ki vsebujejo acetilsalicilne kisline (na primer Aspirin), saj se s tem povečajo tveganja za pojav Reyevega sindroma – zelo nevarne otroške bolezni, ki se lahko konča tudi s smrtjo.
Mumps preprečujemo s cepljenjem, ki je v Sloveniji obvezno. Uporablja se mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Čeprav je mumps manj nalezljiv kot ošpice, je bolezen lahko zelo nevarna, zato je pomembno, da je na to bolezen imunih čim več ljudi in so možnosti za okužbo zato manjše. S tem, ko je v Sloveniji cepljenih in proti mumpsu odpornih več kot 90 % vseh prebivalcev, poskrbimo, da so zaščiteni tudi najbolj ranljivi člani družbe – novorojenčki in dojenčki, ki jih lahko cepimo najprej pri 9 mesecih starosti, ter tisti, ki zaradi drugih zdravstvenih težav ne morejo prejeti cepiva.
O mešanem cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na spletu kroži veliko netočnih informacij. Najbolj pereča med njimi je, da to cepljenje povzroča avtizem, razširila pa se je po majhni študiji, ki jo je leta 1998 Andrew Wakefield izvedel na 12 otrocih. Kasneje so mu dokazali, da je zaradi finančnih interesov rezultate raziskave priredil, in mu odvzeli zdravniško licenco, študija pa je bila preklicana in umaknjena. Nobena od kasnejših študij, ki so zajele več kot 25 milijonov otrok, ni mogla dokazati vzročne povezave med avtizmom ter cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Več informacij o tem in o drugih vprašanjih, ki jih morda imate glede cepljenja otrok, vam je na voljo v rubriki Vse o cepljenju otrok.
ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA?
Otroci
Cepljenje proti mumpsu je v Sloveniji del rednega programa cepljenj in je obvezno. Otroci prejmejo dva odmerka cepiva:
- prvega med 11. in 18. mesecem starosti
- in drugega ob sistematskem pregledu pred vstopom v šolo med 5. in 6. letom (izjemoma ob sistematskem pregledu v 1. razredu, če učenci iz objektivnih razlogov niso bili cepljeni pri sistematskem pregledu za vstop v šolo).
Če učenec ob vstopu v šolo ali v 1. razredu prejme šele prvi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, mora drugi odmerek prejeti čez en mesec.
Cepljenje izvede izbrani pediater oziroma šolski zdravnik z injekcijo v podkožje na zunanjem delu nadlahti.
Za vpis v javni ali zasebni vrtec morajo otroci obvezno biti cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam. Če v potrdilu pediatra o zdravstvenem stanju otroka to cepljenje ni vpisano, se vpis v vrtec zavrne. To določa Zakon o nalezljivih boleznih v členu 51a. Seveda pa se v vrtec lahko vpišejo otroci, ki se cepiti niso smeli iz medicinskih razlogov ali ki so še v postopku pridobivanja odločbe o opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov. Cepljenje proti mumpsu za otroke krije zdravstveno zavarovanje.
Posebnosti pri cepljenju otrok proti mumpsu
Če gre otrok v vrtec pred dopolnjenim 12. mesecem, ga lahko z mešanim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepimo že pri 10. mesecih starosti. Enako velja, če pride do epidemije in je otroke treba čim prej zaščititi.
Dijaki in študenti
Čim prej morajo dva odmerka cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z enomesečnim razmikom prejeti tudi šolarji, dijaki in študenti, ki zaradi različnih razlogov še niso bili cepljeni. Cepljenje je obvezno in ga izvede izbrani ali šolski zdravnik.
Cepljenje krije zdravstveno zavarovanje.
Odrasli
Cepljenje proti mumpsu se na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnih mest opravi pri nezaščitenih zaposlenih v zdravstvu in tistih, ki so pri svojem delu v stiku z otroki.
Cepljenje plača delodajalec.
PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
| IME | VRSTA |
| Mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z oslabljenimi virusi | |
| Mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam z oslabljenimi virusi |
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA
Preden je bilo leta 1979 v Sloveniji uvedeno cepljenje proti mumpsu, je letno za to boleznijo zbolelo do 10.000 oseb, danes pa so okužbe z mumpsom zelo redke. Z mumpsom se lahko okuži vsak, ki ni prebolel mumpsa ali ni bil cepljen proti mumpsu. Cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam je zelo učinkovito in po prejemu dveh odmerkov nudi približno 99 % zaščito pred okužbo.
Cepivo, ki se uporablja v Sloveniji, vsebuje živ oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk, zaradi katerih razvijemo protitelesa in imunost na te bolezni. Cepivo ne vsebuje tiomersala in drugih konzervansov.
KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI
Kdo se ne sme cepiti?
Proti mumpsu se ne smejo cepiti:
- nosečnice (po cepljenju pa 1 mesec ne smete zanositi),
- dojenčki, mlajši od 6 mesecev,
- posamezniki s potrjeno resno alergično reakcijo na sestavine cepiva ali s hudimi alergičnimi reakcijami na jajčne beljakovine,
- tisti, ki so alergični na antibiotik neomicin,
- posamezniki, ki imajo zaradi bolezni oslabljen imunski sistem ali jemljejo zdravila, ki lahko oslabijo imunski sistem,
- ljudje z aktivno nezdravljeno tuberkulozo.
Pri tistih, ki imajo kakršnokoli bolezen s temperaturo 38,5 stopinj Celzija ali več, je treba cepljenje prestaviti do ozdravitve.
Neželeni učinki
Kot pri vseh drugih cepljenjih, se lahko tudi po cepljenju proti mumpsu pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Neželeni učinki se tudi nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti mumpsu. Najpogostejši neželeni učinki pa so:
- pordelost, bolečina in oteklina na mestu vboda,
- povišana telesna temperatura
- izpuščaj ter
- okužbe zgornjih dihal.
Vsa poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.