Konec julija vsako leto obeležimo svetovni dan hepatitisa, ki je vodilni vzrok raka na jetrih. Rak na jetrih je 3. najpogostejši rak s smrtnim izidom. Proti hepatitisu A in B se lahko zaščitimo s cepljenjem, na voljo imamo tudi enostavno in brezplačno testiranje ter učinkovita zdravila, zato ni razloga za nepotrebne smrti.

Svetovni dan hepatitisa pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije že 19. leto zapored poteka na 28. julij. To je namreč rojstni dan Nobelovega nagrajenca dr. Barucha Blumberga, ki je odkril virus hepatitisa B (HBV) ter razvil diagnostični test in cepivo.

Letos je kampanja ob svetovnem dnevu te bolezni potekala pod sloganom »Zlomimo hepatitis«, saj so po epidemiji virusni hepatitisi ob tuberkulozi postali najpogostejši vzrok umrljivosti zaradi nalezljivih bolezni. Vsako leto terjajo kar 1,3 milijona življenj, kar predstavlja več kot 3500 smrti vsak dan.

Umrljivost narasla na 70 %

Kot je pojasnila vodja ambulante za virusne hepatitise na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana Mojca Matičič, je rak jeter 6. najpogostejše rakavo obolenje na svetu in 3. najpogostejše rakavo obolenje s smrtnim izidom. "Je tudi edino rakavo obolenje, ki v zadnjih 10 letih narašča, v zadnjih 30 letih je umrljivost zaradi tega raka narasla za 70 odstotkov," je še opozorila.

Med petimi virusi hepatitisa (A, B, C, D in E) je kronična okužba s HBV in HCV najpogostejša povzročiteljica življenje ogrožajočih stanj.  Ob tem se je večina od 300 milijonov kronično okuženih v svetu sploh ne zaveda, saj je brez značilnih simptomov, zato večinoma ukrepajo prepozno.

Cepivo je eno najvarnejših v zgodovini medicine

Pri nas je cepljenje proti hepatitisu B vključeno v nacionalni program cepljenja otrok, rojenih od leta 1992. Otroci, rojeni do konca septembra leta 2019, so cepljeni s tremi odmerki – z dvema pred vstopom v osnovno šolo in s tretjim v 2. razredu. Precepljenost s 3. odmerkom je le 75 %, torej eden od štirih otrok ni zaščiten pred hepatitisom B.

Otroci, rojeni po septembru 2019, pa so proti hepatitisu B cepljeni s tremi odmerki 6-valentnega cepiva. Podatki za leto 2024 kažejo, da je tretji odmerek prejelo le 90.3 % otrok, kar pomeni, da jih desetina ni zaščitenih proti bolezni, ki povzroča raka jeter.
Cepivo proti hepatitisu B je sicer eno najvarnejših cepiv v zgodovini medicine, uporabljamo ga že več kot 40 let. Na voljo imamo tudi cepivo proti hepatitisu A (slednji ne povzroča kronične jetrne bolezni), cepiva proti hepatitisu C pa so še v razvoju. Imamo pa proti hepatitisu C na voljo učinkovita zdravila.

Število primerov hepatitisa je podcenjeno

Čeprav se Slovenija uvršča med države z relativno nizko pogostostjo okužbe z virusoma hepatitisa B in C, sta ti dve bolezni tudi pri nas pomembna javnozdravstvena problema.

Zadnji podatki o številu okužb so na voljo za leto 2023, ko je bilo na NIJZ prijavljenih 110 diagnoz okužbe s HBV, pri štirih primerih je šlo za sočasno okužbo s hepatitisom D. Istega leta je bilo na NIJZ prijavljenih tudi 135 diagnoz okužbe s hepatitisom C.

Žal pa ti podatki podcenjujejo resnično pogostost teh okužb v Sloveniji, saj vse okužbe niso prepoznane, hkrati pa vse prepoznane okužbe niso prijavljene NIJZ. Tako smo leta 2023 le za 38 % novih diagnoz okužbe s HBV, ki sta jih prijavila laboratorija, prejeli tudi prijavo zdravstvene organizacije, ki je bolnika obravnavala. Za okužbo z virusom hepatitisa C je bil ta delež še nižji (22 %).

Presejalnega testiranja zaenkrat še ni

Strokovnjaki si zato prizadevajo, da bi bilo v sklopu zdravstvenega sistema vsaj enkrat v življenju na voljo testiranje za vsakega posameznika. Žal kljub pričakovanjem strokovne javnosti ukrepi za preprečevanje raka jeter niso bili vključeni v najnovejši načrt EU za boj proti raku (Beating Cancer Plan), kamor je vključeno presejanje na raka materničnega vratu in po novem tudi na okužbo s Helicobacter pylori (rak želodca).

Ukrepati mora tudi država

V Sloveniji bomo morali za bolj kakovostne podatke o hepatitisu B in C vzpostaviti nacionalni register okuženih oseb. Za vzpostavitev registra bo potrebno zagotoviti ustrezno zakonsko podlago v novem Zakonu o digitalizaciji zdravstva in prenovljenem Zakonu o nalezljivih boleznih ter sredstva za digitalizacijo in informacijsko podporo pri zagotavljanju, zbiranju in analizi podatkov.

K učinkovitemu preprečevanju in obvladovanju hepatitisa B in C bo prispevalo tudi sprejetje slovenske nacionalne strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV, spolno prenosljivih okužb in virusnih hepatitisov B in C, 2025–2035 z načrtom ukrepanja za vse deležnike.