covid-19

Koronavirusno bolezen ali covid-19 povzroča virus z imenom SARS-CoV-2. Virus je zelo nalezljiv in je v dobrem letu dni od odkritja terjal skoraj 2,5 milijona življenj. Bolezen lahko poteka brez posebnih težav in vidnih simptomov, lahko pa povzroči hudo pljučnico, odpoved organov in smrt, pogoste so tudi dolgoročne posledice.

Kroženje virusa in bolezen covid-19 so prvič zaznali decembra 2019 v kitajskem mestu Wuhan. Od tam se je bolezen v treh mesecih razširila po vsem svetu in do februarja 2021 se je z njo okužilo že več kot sto milijonov ljudi po vsem svetu. Virus se večinoma širi kapljično, torej z večjimi kapljicami, ki jih okuženi izloča ob kašljanju, kihanju in govorjenju, zato je pomembna higiena kašlja. Več je tudi podatkov o aerogenem prenosu, to je z drobnimi kapljicami v izdihanem zraku. Slednje je še posebej pomembno zaradi prenosa v zaprtih prostorih, kjer z rednim zračenjem pomembno prispevamo k zmanjšanju prenosa. Kapljice lahko padejo tudi na površine predmetov, ki se jih dotikamo z rokami, s katerimi nato virus zanesemo v oči, nos in usta. Zato je pomembna higiena rok z rednim, temeljitim umivanjem ali razkuževanjem, kjer možnosti za umivanje rok ni. Najbolj učinkovita preventiva pred širjenjem in vdihavanjem kapljic pa je nošenje maske, ki pokriva usta in nos.

Prvi simptomi ali znaki se pojavijo od dva do 14 dni po okužbi s koronavirusom, najpogosteje pa se prvi znaki pojavijo od štiri do šest dni po okužbi. Okužena oseba je kužna že dva dni pred pojavom simptomov, kužno obdobje pri bolnikih z blago obliko bolezni traja od osem do deset dni, v hujših primerih pa do dveh tednov.

Simptomi bolezni niso specifični in jih brez testiranja ni mogoče ločiti od simptomov navadnega prehlada ali gripe. Najpogostejša znaka sta sicer vročina in suh kašelj, pogoste so tudi spremembe v vonjanju in okušanju. Nabor ostalih simptomov je obsežen, pojavijo se lahko (od najbolj do namanj pogostih) utrujenost, kašelj z izkašljevanjem, zadihanost, bolečine v mišicah in sklepih, bolečine ali praskanje v žrelu, glavobol, mrzlica, slabost ali bruhanje, zamašen nos in driska. V povezavi z novim koronavirusom opisujejo tudi različne kožne spremembe, najpogostejša so covid prsti, ki se pogosteje pojavijo pri otrocih. Na prstih rok in/ali nog se pojavijo ozeblinam podobni znaki (oteklina, bolečina in rdečina), prsti lahko tudi pomodrijo ali postanejo vijolični. Ta znak se lahko pojavi tudi pri tistih, ki drugih znakov okužbe s covidom-19 ne kažejo.

Pri težjem poteku bolezen napreduje v pljučnico in dihalno odpoved. Težko dihanje, zmedenost, motnje zavesti in bolečine v prsnem košu so znaki, da je bolezen prišla v nevarno fazo. Bolnikovo stanje se lahko zelo hitro poslabša, pogosto se to zgodi v drugem tednu bolezni. Zato je tudi pri bolnikih, ki covid-19 prebolevajo doma, pomembno pozorno spremljanje in hitro ukrepanje v primeru poslabšanja. Najpogostejši resni zaplet je dihalna odpoved, ki se lahko dodatno zaplete še s sepso in septičnim šokom zaradi generalizirane okužbe in vnetnega odziva nanjo. Hospitalizacija v takšnih primerih je dolgotrajna in pri skoraj polovici kritično bolnih se bolezen konča s smrtjo.

Covid-19 pri večini okuženih (okoli 80 %) poteka v blagi, zmerni ali asimptomatski obliki. Težji potek bolezni pričakujemo pri 20 % zbolelih, okoli 5 % bolnikov pa je kritično bolnih in potrebuje zdravljenje na intenzivni enoti. Podatki iz začetka junija 2021 kažejo, da je smrtnost zaradi novega koronavirusa v Sloveniji 1,7 % (za primerjavo: smrtnost zaradi sezonske gripe je 0,1 %). Ob tem je treba spomniti, da ta podatek temelji na razmerju med uradno zabeleženimi, s testom potrjenimi primeri covida-19 in številom umrlih, pri katerih je bila okužba potrjena v 28 dneh pred smrtjo.

Pri večini bolnikov s težjim potekom je tudi okrevanje naporno in dolgotrajno, slednje je lahko dolgotrajno celo v primerih blažjega poteka bolezni, ki ji lahko sledijo tudi kasnejši zapleti. Ti zapleti so laho zelo hudi, denimo pojav krvnih strdkov, ki lahko povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap, ter nevrološki simptomi, denimo spremembe osebnosti ali motnje v zbranosti. Pri nekaterih ljudeh težave po prebolelem covidu-19 vztrajajo tudi več mesecev, kar imenujemo dolgi covid-19. Zanj so značilni dolgotrajna in huda utrujenost, glavoboli, zadihanost, izguba vonja, izguba moči v mišicah, rahlo povišana temperatura in kognitivne motnje, ki jih opisujejo kot "meglo v glavi". Dolgi covid-19 lahko prizadene tudi mlade, močne in na splošno zdrave ljudi ter tiste, ki so bolezen preboleli z blagimi težavami.

Covid-19 je daleč najbolj nevaren za starejše od 65 let, še posebej, če jih pestijo različne kronične bolezni. Smrtnost v starostni skupini nad 85 let je v Sloveniji na začetku junija 2021 znašala 23,1 %, v starostni skupini od 75 do 84 let 11,5 %, v starostni skupini od 65 do 74 let pa 3,5 %. Med dejavnike tveganja za težji potek novega koronavirusa štejemo debelost, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, kronične bolezni dihal ali oslabljen imunski sistem. Tudi mlajši kronični bolniki imajo večje tveganje za hujši potek bolezni.

Zdravila za covid-19 ne poznamo, lajšamo lahko le simptome bolezni. Najučinkovitejša zaščita pred okužbo je dosledno izvajanje zaščitnih ukrepov, na voljo pa imamo tudi že prva cepiva. V Sloveniji smo prve ljudi cepili 27. decembra 2020.


Covid-19 in otroci

Večina otrok preboleva covid-19 v blagi, zmerni ali celo asimptomatski obliki, torej brez vidnih simptomov ali znakov. Sicer sta najpogostejša simptoma okužbe pri otrocih kašelj in vročina do 38 °C, pojavijo se lahko tudi bolečine v žrelu. Pri otrocih se bolezen pogosteje kot pri odraslih začne s prebavnimi težavami (driska, bruhanje), pogostejši je tudi pojav covid prstov, redkejše pa so motnje vonjanja in okušanja. Pomembno je vedeti, da otroci lahko virus prenašajo naprej, čeprav ne kažejo in ne čutijo znakov bolezni.

Okužbe s s SARS-CoV-2 tudi pri otrocih ne gre podcenjevati. Podatki namreč kažejo, da do 6 % otrok prizadene težka ali kritična oblika bolezni. Pri otrocih lahko novi koronavirus povzroči tudi nekatere resne zdravstvene zaplete, ki se pokažejo kasneje, denimo večorganski vnetni sindrom (MIS-C) in vnetje drobnih žil, za katerega strokovnjaki še preučujejo vzročno povezanost s covidom-19.

Večorganski vnetni sindrom je posledica premočnega odziva imunskega sistema. Prizadene lahko različne organe, najpogosteje srce, prebavila, kožo in oči, redkeje pa pljuča, ledvice in možgane. Večina otrok, pri katerih se je ta sindrom pojavil, je okužbo s covidom-19 prebolela asimptomatsko, pridruženih bolezni pa niso imeli, torej so bili pred okužbo z novim koronavirusom povsem zdravi. Večorganski vnetni sindrom se pojavi od dva do šest tednov po preboleli okužbi, otroci pa v bolnišnici preživijo približno dva tedna.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Cepljenje proti covidu-19 je priporočljivo za vse ljudi z izjemo mlajših od 12 let, saj cepiva na otrocih še niso preizkušena. Še posebej je cepljenje pomembno za:

  • ljudi, za katere je okužba najbolj nevarna (starejši, kronični bolniki),
  • ljudi, ki so okužbi najbolj izpostavljeni (zdravstveni delavci, zaposleni v domovih starejših občanov, zaposleni v nujnih službah, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, trgovci, turistični in gostinski delavci...).

 

Na cepljenje se lahko prijavite preko spletne aplikacije, številni zdravstveni domovi in mobilne cepilne enote pa omogočajo tudi cepljenje brez naročanja s cepivom po izbiri. Informacije o tem lahko poiščete na spletnih straneh vašega lokalnega zdravstvenega doma.  

Trenutno imamo za zaščito pred okužbo s covid-19 na voljo naslednja cepiva:

  • cepivo Pfizer/BionTech, prejeti je treba dva odmerka v razmiku 21 dni,
  • cepivo Moderna, prejeti je treba dva odmerka v razmiku 28 dni,
  • cepivo AstraZeneca, prejeti je treba dva odmerka v razmiku od 4 do 12 tednov in
  • cepivo Janssen, pri katerem zadostuje en odmerek cepiva.


Praviloma se za drugi odmerek uporabi enako cepivo, kot za prvega.

Cepljenje proti covid-19 je v Sloveniji prostovoljno in brezplačno, tudi za tiste, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja. Sredstva za nakup cepiv in izvedbo cepljenja so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije.

Izvajalec cepljenje proti covid-19 vpiše v vašo rumeno knjižico o cepljenju ali vam izda potrdilo o opravljenem cepljenju ali pa izpolni pripravljeno kartico proizvajalca.

 

PREBOLEVNIKI

Cepljenje je smiselno tudi za tiste, ki so covid-19 že preboleli. Prebolevniki se lahko proti okužbi s covid-19 lahko cepijo takoj po obdobju izolacije, a cepljenje lahko varno odložimo tudi do šest mesecev po začetku bolezni, saj smo še nekaj mesecev po preboleli bolezni zaščiteni. Dosedanji podatki kažejo, da za tiste, ki so v zadnjih osmih mesecih dokazano preboleli covid-19, zadostuje en odmerek cepiva. Če je od začetka bolezni minilo več kot 8 mesecev in prebolevnik še ni bil cepljen, pa prejme polno cepljenje. Imunsko oslabljene osebe, ki so prebolele covid-19, prejmejo polno cepljenje. Osebe, ki so dokazano zbolele po cepljenju s prvim odmerkom, pa prejmejo drugi odmerek cepiva istega proizvajalca do šest mesecev po začetku bolezni.

 

NOSEČNICE

Podatki o uporabi cepiv proti covidu-19 so omejeni. Cepiva večinoma niso bila preizkušena na nosečnicah, a študije na živalih niso pokazale, da bi cepiva vplivala na potek nosečnosti, plod, porod in razvoj dojenčka. Za nosečnice je priporočljiva uporaba mRNA cepiv (Pfizer/BionTech ali Moderna), ker je za ta cepiva trenutno na voljo največ podatkov o varnosti in učinkovitosti pri nosečnicah. Zato lahko cepljenje nosečnic in doječih mater opravimo po pretehtanju koristi in tveganj. Če ženska zanosi po prvem odmerku cepiva Vaxzevria (AstraZeneca), se za drugi odmerek lahko uporabi mRNA cepivo.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
IME Vrsta Uporabljamo ga za:

Comirnaty (Pfizer/ BionTech)

mRNA cepljenje odraslih in mladostnikov (12+)

Spikevax (Moderna)

mRNA cepljenje odraslih (18+)

Vaxzevria (AstraZeneca)

cepivo z virusnim vektorjem

cepljenje odraslih (18+)

Covid-19 Vaccine (Janssen) cepivo z virusnim vektorjem

cepljenje odraslih (18+)

 

Če v tabeli kliknete na povezavo v imenu cepiva, vam je na voljo povzetek glavnih značilnosti posameznega cepiva, ki vključuje tudi navodila za uporabo ter seznam sestavin cepiva. Omenjeni povzetek je strokovno gradivo.

Informacije o posameznem cepivu za splošno javnost, ki jih je pripravila Evropska agencija za zdravila, pa so vam na voljo na naslednjih povezavah:


V Sloveniji naj bi bilo v prihodnje dostopno še eno cepivo, in sicer cepivo proizvajalca CureVac, ki je še v fazi preizkušanja in sprotnega pregledovanja rezultatov. Cepivo temelji na tehnologiji virusnega vektorja, potrebna bosta dva odmerka.

 

Povezave na dodatne informacije 

Evropska agencija za zdravila

Evropski portal za cepljenje

NIJZ

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Svetovna zdravstvena organizacija

Evropska komisija

 

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Comirnaty, Pfizer/BionTech

Klinična preizkušanja, v katera so vključili 44.000 ljudi, so pokazala, da je zaščita pred okužbo s koronavirusom 7 dni po drugem odmerku 95 %.

 
Spikevax, Moderna

Klinična preizkušanja, v katera so vključili več kot 28.000 ljudi, so pokazala, da je zaščita pred okužbo s koronavirusom 14 dni po drugem odmerku 94,1 %.


Vaxzevria, AstraZeneca

Klinična preizkušanja, v katera so vključili več kot 24.000 ljudi, so pokazala, da je zaščita pred okužbo s koronavirusom 21 dni po drugem odmerku 59,5 %.

 

Covid-19 Vaccine, Janssen

Klinična preizkušanja, v katera so vključili več kot 44.000 ljudi, so pokazala, da je zaščita pred okužbo s koronavirusom 14 dni po drugem odmerku 67 %.


Cepiva so lahko manj učinkovita pri ljudeh, ki se spopadajo z motnjami v delovanju imunskega sistema (zaradi bolezni ali zdravil, ki jih jemljejo).

Za vsa cepiva velja, da pomembno zmanjšajo ali popolnoma preprečijo hudo obliko bolezni.

Kljub visoki učinkovitosti cepljenja morajo tudi cepljeni ljudje še naprej izvajati vse zaščitne ukrepe. Po prvem odmerku zaščita namreč še ni tako visoka, tudi po drugem odmerku traja od enega do treh tednov, odvisno od vrste cepiva, da se zaščita v celoti razvije. Če kljub cepljenju zbolite, ste se najverjetneje okužili že prej, le da se simptomi še niso pokazali, ali pa je do okužbe prišlo v dneh po prejemu prvega odmerka. Cepiva ne vsebujejo živega virusa, zato bolezni ne morejo povzročiti.

O tem, koliko časa traja zaščita, trenutno še ni dovolj podatkov. Na voljo imamo le podatke iz kliničnih študij, ki kažejo, da zaščita traja najmanj tri mesece. Vsekakor pa cepiva proti koronavirusu zagotovijo močnejšo imunost kot naravna okužba, pri kateri se tvori manj protiteles kot ob cepljenju. Pri ljudeh, ki so bolezen preboleli brez simptomov, obstaja možnost, da protiteles sploh niso razvili in se zato lahko kmalu ponovno okužijo.

Trenutno še ne vemo, če in kako cepljenje vpliva na prenos oziroma širjenje okužbe. Obstaja verjetnost, da bodo doslej registrirana cepiva poleg razvoja bolezni vsaj do neke mere preprečevala tudi prenos. To pomeni, da po cepljenju ne bomo le zaščiteni pred boleznijo (kar imenujemo efektivna imunost), temveč se virus ne bo mogel naseliti na sluznici (kar imenujemo sterilizacijska imunost). Posledično virusa ne bomo širili naokrog, tudi če pridemo v stik z njim.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

KDO SE NE SME CEPITI?

S cepljenjem je treba počakati, če imate visoko vročino ali akutno okužbo. Če imate le rahlo povišano temperaturo in/ali manjšo okužbo, se lahko cepite.

Cepiva niso bila preizkušena na otrocih in nosečnicah. Zato cepljenje otrok, mlajših od 12 let, trenutno ni priporočeno, cepljenje nosečnic in doječih mater pa lahko opravimo po pretehtanju koristi in tveganj. Študije na živalih niso pokazale, da bi cepiva vplivala na potek nosečnosti, plod, porod in razvoj dojenčka.

Cepiti se ne smejo tudi tisti, ki so že kdaj prej imeli anafilaktično reakcijo na katero od sestavin cepiva. Zaradi novih tehnologij, ki so jih uporabili pri razvoju cepiv proti koronavirusu, imajo ta cepiva malo sestavin. Možen alergen je polietilen glikol (PEG). Alergije nanj so sicer redke in ljudem običajno znane, saj je pogost v kozmetičnih in medicinskih izdelkih. Ta cepiva ne vsebujejo jajčnih beljakovin, ki so sicer v cepivih običajno vir alergijskih reakcij.

Cepiva Vaxzevria (AstraZeneca) in cepiva Covid-19 Vaccine (Janssen) ne smejo prejeti ljudje, ki so v preteklosti že kdaj imeli diagnozo kapilarnega prepuščanja. 

Če se vam je po prvem odmerku cepiva Vaxzevria (Astra Zeneca) pojavil sindrom tromboze (krvni strdki) s trombocitopenijo, ne smete prejeti drugega odmerka tega cepiva. 

 

 

NEŽELENI UČINKI

Neželeni učinki se nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti covid-19.

Najpogostejši neželeni učinki pa so:

  • bolečina, rdečina ali oteklina na mestu cepljenja,
  • utrujenost in slabo počutje,
  • glavobol,
  • bolečine v mišicah in sklepih,
  • mrzlica,
  • povišana telesna temperatura,
  • oteklina na mestu cepljenja,
  • slabost, siljenje na bruhanje, bruhanje, driska in
  • oteklost bezgavk.

 

Neželeni učinki so bili večinoma blagi ali zmerni, izzveneli so v nekaj dneh po cepljenju.

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih tedensko objavlja tudi NIJZ. Do začetka avgusta 2021 so prejeli 87 prijav resnih neželenih učinkov za cepivo Comirnaty (Pfizer/BionTech) ob skoraj 1,1 milijona odmerkov, 51 prijav resnih neželenih učinkov za cepivo Vaxzevria (AstraZeneca) ob dobrih 316 tisoč odmerkih, 14 prijav resnih neželenih učinkov za cepivo Spikevax (Moderna) 176 tisoč odmerkih in tri prijave resnih neželenih učinkov za cepivo Janssen ob dobrih 71 tisoč odmerkih.

Komisija pri Ministrstvu za zdravje je od vseh prijavljenjih resnih neželenih učinkov gotovost povezave s cepljenjem potrdila samo v enem primeru. Verjetno povezanost s cepljenjem so prav tako opredelili v enem primeru, možno povezanost pa v dveh primerih. V 28 primerih je komisija ocenila, da vzročna povezanost med neželenim učinkom in cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskave.

 

KRVNI STRDKI IN TROMBOCITOPENIJA

Po cepljenju s cepivoma Vaxzevria (Astra Zeneca) in Janssen se v izjemno redkih primerih (1 na 100.000) lahko pojavijo krvni strdki s sočasno trombocitopenijo, torej znižanjem števila trombocitov (krvnih ploščic), ki jih v nekaterih primerih spremlja krvavitev. Ti neželeni učinki so se pojavili do 4 do 28 dni po cepljenju, večinoma pri ženskah, mlajših od 60 let. Tveganje za te neželene učinke je zelo majhno, znamo jih tudi učinkovito zdraviti, vendar je ključno, da zdravniško pomoč poiščemo čim hitreje. Zdravniško pomoč poiščite takoj, če opazite katerega od naslednjih znakov: 

  • zasoplost, oteženo dihanje,
  • bolečina v prsih,
  • vztrajna bolečina v trebuhu,
  • boleče otekanje ali rdečina nog,
  • bledica, hladnost in bolečina v nogah,
  • vztrajen močan glavobol,
  • zamegljen vid,
  • številne pikčaste krvavitve pod kožo (majhne modrice, rdeče pikice), ki nastajajo izven mesta injiciranja. 

 

KAPILARNO PREPUŠČANJE

Po cepljenju z Vaxzevrio so poročali o izjemno majhnem številu primerov sindroma kapilarnega prepuščanja (6 primerov ob dotlej uporabljenih več kot 80 milijonih odmerkih tega cepiva na območju držav EU, EEA in VB). Sindrom kapilarnega prepuščanja je zelo redko, a resno stanje, za katerega je značilno uhajanje tekočine iz majhnih krvnih žil (kapilar), kar povzroča otekanje tkiva predvsem v rokah in nogah, nizek krvni tlak, zgostitev krvi in nizko koncentracijo albumina (pomembna beljakovina v krvi). Zdravniško pomoč poiščite takoj, če se v dneh po cepljenju pojavi:

  • hitro otekanje rok in nog,
  • nenadno povečanje telesne mase.

 

Te simptome lahko spremlja občutek omedlevice zaradi nizkega krvnega tlaka.

VNETJE OSRČNIKA IN SRČNE MIŠICE

Po cepljenju s cepivoma Comirnaty (Pfizer/BionTech) in Spikevax (Moderna) se v zelo redkih primerih lahko pojavita vnetje osrčnika (perikarditis) ali vnetje srčne mišice (miokarditis). Primeri teh neželenih učinkov so se večinoma zgodili v 14 dneh po cepljenju, pogosteje po drugem odmerku ter pri mlajših moških. Tveganje za te neželene učinke je izjemno majhno, vendar je pomembno, da v primeru pojava simptomov, kot so zasoplost (oteženo dihanje), močno razbijanje srca (lahko tudi neenakomerno s palpitacijami) in bolečin v prsih takoj  poiščemo zdravniško pomoč. Podatki kažejo, da je potek miokarditisa in perikarditisa po cepljenju podoben običajnemu poteku teh stanj, ki se običajno izboljša s počitkom ali po zdravljenju.

 

GUILLAIN-BARRÉJEV SINDROM

Po cepljenju s cepivom Janssen je v zelo redkih primerih (0,5 primera na 100.000 odmerkov) možen pojav Guillain-Barréjevega sindroma (GBS). Simptomi redke nevrološke motnje, pri kateri imunski sistem napade živčne celice, segajo od blage šibkosti do hujše paralize. Večina bolnikov tudi po zelo hudih oblikah GBS popolnoma okreva, nekaterim pa določena stopnja šibkosti ostane. Vsekakor gre za resno stanje, zato takoj poiščite zdravniško pomoč, če se vam po cepljenju pojavijo simptomi GBS:

  • dvojni vid ali oteženo premikanje oči,
  • težave s požiranjem, govorjenjem ali žvečenjem,
  • težave s koordinacijo, hojo in nestabilnost,
  • mravljinčenje v rokah ali nogah,
  • šibkost okončin, mišic prsnega koša ali obraznih mišic,
  • težave z nadzorovanjem mehurja ali črevesja.
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se