marec 2021

covid-19

Koronavirusno bolezen ali covid-19 povzroča virus z imenom SARS-CoV-2. Virus je zelo nalezljiv in je v dobrem letu dni od odkritja terjal skoraj 2,5 milijona življenj. Bolezen lahko poteka brez posebnih težav in vidnih simptomov, lahko pa povzroči hudo pljučnico, odpoved organov in smrt, pogoste so tudi dolgoročne posledice.

Kroženje virusa in bolezen covid-19 so prvič zaznali decembra 2019 v kitajskem mestu Wuhan. Od tam se je bolezen v treh mesecih razširila po vsem svetu in do februarja 2021 se je z njo okužilo že več kot sto milijonov ljudi po vsem svetu. Virus se večinoma širi kapljično, torej z večjimi kapljicami, ki jih okuženi izloča ob kašljanju, kihanju in govorjenju, zato je pomembna higiena kašlja. Več je tudi podatkov o aerogenem prenosu, to je z drobnimi kapljicami v izdihanem zraku. Slednje je še posebej pomembno zaradi prenosa v zaprtih prostorih, kjer z rednim zračenjem pomembno prispevamo k zmanjšanju prenosa. Kapljice lahko padejo tudi na površine predmetov, ki se jih dotikamo z rokami, s katerimi nato virus zanesemo v oči, nos in usta. Zato je pomembna higiena rok z rednim, temeljitim umivanjem ali razkuževanjem, kjer možnosti za umivanje rok ni. Najbolj učinkovita preventiva pred širjenjem in vdihavanjem kapljic pa je nošenje maske, ki pokriva usta in nos.

Prvi simptomi ali znaki se pojavijo od dva do 14 dni po okužbi s koronavirusom, najpogosteje pa se prvi znaki pojavijo od štiri do šest dni po okužbi. Okužena oseba je kužna že dva dni pred pojavom simptomov, kužno obdobje pri bolnikih z blago obliko bolezni traja od osem do deset dni, v hujših primerih pa do dveh tednov.

Simptomi bolezni niso specifični in jih brez testiranja ni mogoče ločiti od simptomov navadnega prehlada ali gripe. Najpogostejša znaka sta sicer vročina in suh kašelj, pogoste so tudi spremembe v vonjanju in okušanju. Nabor ostalih simptomov je obsežen, pojavijo se lahko (od najbolj do namanj pogostih) utrujenost, kašelj z izkašljevanjem, zadihanost, bolečine v mišicah in sklepih, bolečine ali praskanje v žrelu, glavobol, mrzlica, slabost ali bruhanje, zamašen nos in driska. V povezavi z novim koronavirusom opisujejo tudi različne kožne spremembe, najpogostejša so covid prsti, ki se pogosteje pojavijo pri otrocih. Na prstih rok in/ali nog se pojavijo ozeblinam podobni znaki (oteklina, bolečina in rdečina), prsti lahko tudi pomodrijo ali postanejo vijolični. Ta znak se lahko pojavi tudi pri tistih, ki drugih znakov okužbe s covidom-19 ne kažejo.

Pri težjem poteku bolezen napreduje v pljučnico in dihalno odpoved. Težko dihanje, zmedenost, motnje zavesti in bolečine v prsnem košu so znaki, da je bolezen prišla v nevarno fazo. Bolnikovo stanje se lahko zelo hitro poslabša, pogosto se to zgodi v drugem tednu bolezni. Zato je tudi pri bolnikih, ki covid-19 prebolevajo doma, pomembno pozorno spremljanje in hitro ukrepanje v primeru poslabšanja. Najpogostejši resni zaplet je dihalna odpoved, ki se lahko dodatno zaplete še s sepso in septičnim šokom zaradi generalizirane okužbe in vnetnega odziva nanjo. Hospitalizacija v takšnih primerih je dolgotrajna in pri skoraj polovici kritično bolnih se bolezen konča s smrtjo.

Covid-19 pri večini okuženih (okoli 80 %) poteka v blagi, zmerni ali asimptomatski obliki. Težji potek bolezni pričakujemo pri 20 % zbolelih, okoli 5 % bolnikov pa je kritično bolnih in potrebuje zdravljenje na intenzivni enoti. Podatki iz sredine februarja 2021 kažejo, da je smrtnost zaradi novega koronavirusa v Sloveniji 2,2 % (za primerjavo: smrtnost zaradi sezonske gripe je 0,1 %). Ob tem je treba spomniti, da ta podatek temelji na razmerju med uradno zabeleženimi, s testom potrjenimi primeri covida-19 in številom umrlih, pri katerih je bila okužba potrjena v 28 dneh pred smrtjo.

Pri večini bolnikov s težjim potekom je tudi okrevanje naporno in dolgotrajno, slednje je lahko dolgotrajno celo v primerih blažjega poteka bolezni, ki ji lahko sledijo tudi kasnejši zapleti. Ti zapleti so laho zelo hudi, denimo pojav krvnih strdkov, ki lahko povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap, ter nevrološki simptomi, denimo spremembe osebnosti ali motnje v zbranosti. Pri nekaterih ljudeh težave po prebolelem covidu-19 vztrajajo tudi več mesecev, kar imenujemo dolgi covid-19. Zanj so značilni dolgotrajna in huda utrujenost, glavoboli, zadihanost, izguba vonja, izguba moči v mišicah, rahlo povišana temperatura in kognitivne motnje, ki jih opisujejo kot "meglo v glavi". Dolgi covid-19 lahko prizadene tudi mlade, močne in na splošno zdrave ljudi ter tiste, ki so bolezen preboleli z blagimi težavami.

Covid-19 je daleč najbolj nevaren za starejše od 65 let, še posebej, če jih pestijo različne kronične bolezni. Smrtnost v starostni skupini nad 85 let je v Sloveniji na začetku marca 2021 znašala 22,5 %, v starostni skupini od 75 do 84 let 11,6 %, v starostni skupini od 65 do 74 let pa 3,8 %. Med dejavnike tveganja za težji potek novega koronavirusa štejemo debelost, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen, bolezni srca in ožilja, kronične bolezni dihal ali oslabljen imunski sistem. Tudi mlajši kronični bolniki imajo večje tveganje za hujši potek bolezni.

Zdravila za covid-19 ne poznamo, lajšamo lahko le simptome bolezni. Najučinkovitejša zaščita pred okužbo je dosledno izvajanje zaščitnih ukrepov, na voljo pa imamo tudi že prva cepiva. V Sloveniji smo prve ljudi cepili 27. decembra 2020.


Covid-19 in otroci

Večina otrok preboleva covid-19 v blagi, zmerni ali celo asimptomatski obliki, torej brez vidnih simptomov ali znakov. Sicer sta najpogostejša simptoma okužbe pri otrocih kašelj in vročina do 38 °C, pojavijo se lahko tudi bolečine v žrelu. Pri otrocih se bolezen pogosteje kot pri odraslih začne s prebavnimi težavami (driska, bruhanje), pogostejši je tudi pojav covid prstov, redkejše pa so motnje vonjanja in okušanja. Pomembno je vedeti, da otroci lahko virus prenašajo naprej, čeprav ne kažejo in ne čutijo znakov bolezni.

Okužbe s s SARS-CoV-2 tudi pri otrocih ne gre podcenjevati. Podatki namreč kažejo, da do 6 % otrok prizadene težka ali kritična oblika bolezni. Pri otrocih lahko novi koronavirus povzroči tudi nekatere resne zdravstvene zaplete, ki se pokažejo kasneje, denimo večorganski vnetni sindrom (MIS-C) in vnetje drobnih žil, za katerega strokovnjaki še preučujejo vzročno povezanost s covidom-19.

Večorganski vnetni sindrom je posledica premočnega odziva imunskega sistema. Prizadene lahko različne organe, najpogosteje srce, prebavila, kožo in oči, redkeje pa pljuča, ledvice in možgane. Večina otrok, pri katerih se je ta sindrom pojavil, je okužbo s covidom-19 prebolela asimptomatsko, pridruženih bolezni pa niso imeli, torej so bili pred okužbo z novim koronavirusom povsem zdravi. Večorganski vnetni sindrom se pojavi od dva do šest tednov po preboleli okužbi, otroci pa v bolnišnici preživijo približno dva tedna.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Cepljenje proti covidu-19 je priporočljivo za vse ljudi z izjemo mlajših od 16 let, saj cepiva na otrocih še niso preizkušena. Še posebej je cepljenje pomembno za:

  • ljudi, za katere je okužba najbolj nevarna (starejši, kronični bolniki),
  • ljudi, ki so okužbi najbolj izpostavljeni (zdravstveni delavci, zaposleni v domovih starejših občanov, zaposleni v nujnih službah, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, trgovci, turistični in gostinski delavci...).


Cepiva sicer niso bila preizkušena na nosečnicah, a študije na živalih niso pokazale, da bi cepiva vplivala na potek nosečnosti, plod, porod in razvoj dojenčka. Zato lahko cepljenje nosečnic in doječih mater opravimo po pretehtanju koristi in tveganj.

Cepljenje je oziroma bo smiselno tudi za tiste, ki so covid-19 že preboleli. Naravna imunost nas namreč pred ponovno okužbo ščiti nekaj mescev (večinoma okoli tri mesece), od cepiv pa pričakujemo, da bodo zagotavljala daljšo zaščito. Cepljenje lahko varno odložimo na obdobje do šest mesecev po začetku bolezni.

Ker cepiva še ni dovolj, da bi lahko naenkrat cepili vse, imamo v Sloveniji pripravljeno Nacionalno strategijo cepljenja proti COVID-19, ki predvideva cepljenje po naslednjem vrstnem redu:

1. zdravstveni delavci in sodelavci ter zaposleni in oskrbovanci v domovih starejših občanov in v socialno-varstvenih zavodih;

2. ljudje, stari 80 let in več;

3. ljudje, stari 75 let in več;

4. ljudje, stari 70 let in več, ter posebej ranljivi kronični bolniki vseh starosti (bolniki s presajenimi organi ali pred presaditvijo, nekateri okološki bolniki, bolniki s hudimi pljučnimi boleznimi, bolniki z nekaterimi redkimi boleznimi, odrasli z Downovim sindromom, ljudje na imunosupresivni terapiji, ledvični bolniki 5. stopnje ali na dializi ter ljudje z več kroničnimi boleznimi hkrati po presoji lečečega zdravnika), poleg njih pa tudi:

  • domači in tuji diplomati,
  • uslužbenci ministrstev, ki potujejo zaradi predsedovanja EU, in
  • pripadniki Slovenske vojske, ki odhajajo na mirovne misije na tuje;


5. ljudje, stari 65 let in več, poleg njih pa tudi:

  • zaposleni v vzgoji in izobraževanju, ki prihajajo v neposreden stik z otroci,
  • poslanci in državni svetniki,
  • vlada Republike Slovenije,
  • zaposleni na ministrstvih, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje vlade,
  • predsednik republike in zaposleni v Uradu Predsednika republike,
  • župani in direktorji občinskih uprav,
  • člani Ustavnega sodišča in zaposleni v sodstvu, ki izvajajo naloge, nujne za delovanje pravosodnega sistema, in
  • zaposleni v Upravi RS za zaščito in reševanje, policiji in vojski.


6. kronični bolniki, stari od 18 do 64 let,

7. ljudje, stari 60 let in več,

8. zaposleni v sektorjih energetike, prometa, prehrane, farmacije, preskrbe s pitno vodo, financ, informacijsko-komunikacijskih omrežij in sistemov, varovanja okolja ter drugi zaposleni, ki izvajajo naloge, nujne za nemoteno delovanje države; udeleženci Olimpijskih iger; zaposleni in prostovoljci v organizacijah in združenjih, ki nudijo neposredno pomoč kroničnim bolnikom, odvisnim od drog in drugim ranljivim skupinam,

9. ostalo prebivalstvo po vrstnem redu prijav.

 

V skladu s to strategijo vas bo na cepljenje povabil osebni zdravnik, ko bo na vrsti cepljenje posamezne skupine. Če menite, da sodite v eno od rizičnih skupin in želite biti cepljeni čim prej, se lahko za cepljenje pri svojem zdravniku tudi sami prijavite. Ostalo prebivalstvo, ki ne sodi v katero od prednostnih oziroma rizičnih skupin, se lahko za cepljenje prijavi preko spletne aplikacije. Če želite biti cepljeni čim prej, se tudi prijavite čim prej, saj bo cepljenje splošne populacije potekalo po vrstnem redu prijav, ko bo cepljenje prednostnih skupin zaključeno.

Vsa cepiva, ki jih imamo trenutno na voljo, za ustrezno zaščito pred okužbo s covid-19 zahtevajo prejem dveh odmerkov:

  • cepivo Pfizer/BioNTech v razmiku 21 dni,
  • cepivo Moderne v razmiku 28 dni in
  • cepivo AstraZenece v razmiku od 9 do 12 tednov.


Ker je količina cepiv trenutno še zelo omejena, si ne moremo izbrati, katerega želimo prejeti. V vsakem primeru pa cepiv med seboj ne smemo mešati, torej moramo dva odmerka enakega cepiva.

Cepljenje proti covid-19 je v Sloveniji prostovoljno in brezplačno, tudi za tiste, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja. Sredstva za nakup cepiv in izvedbo cepljenja so zagotovljena v proračunu Republike Slovenije.

Izvajalec cepljenje proti covid-19 vpiše v vašo rumeno knjižico o cepljenju ali vam izda potrdilo o opravljenem cepljenju ali pa izpolni pripravljeno kartico proizvajalca.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
IME Vrsta Uporabljamo ga za:

Comirnaty (Pfizer/ BionTech)

mRNA cepljenje vseh odraslih (16+)

Covid-19 Vaccine (Moderna)

mRNA cepljenje vseh odraslih (18+)

Covid-19 Vaccine (Astra Zeneca)

cepivo z virusnim vektorjem

- cepljenje odraslih od 18. do 64. leta

- cepljenje nepokretnih oseb na domu ne glede na starost

 

Če v tabeli kliknete na povezavo v imenu cepiva, vam je na voljo povzetek glavnih značilnosti posameznega cepiva, ki vključuje tudi navodila za uporabo ter seznam sestavin cepiva. Omenjeni povzetek je strokovno gradivo.

Informacije o posameznem cepivu za splošno javnost, ki jih je pripravila Evropska agencija za zdravila, pa so vam na voljo na naslednjih povezavah:


Cepivo AstraZenece trenutno uporabljamo za cepljenje ljudi od 18. do 64. leta, saj je zaenkrat na voljo premalo podatkov o učinkovitosti cepiva pri starejših od 64. let. Ker pa je to cepivo manj zahtevno glede shranjevanja in transporta, ga uporabljamo tudi za cepljenje nepokretnih oseb na domu, ne glede na njihovo starost (torej tudi za starejše od 64. let).

 

V Sloveniji naj bi bili v prihodnje dostopni še dve cepivi, in sicer:

  • cepivo proizvajalca Johnson & Johnson/Janssen Pharmaceuticals, za katerega je Evropska agencija za zdravila že priporočila odobritev pogojnega dovoljenja za promet. Cepivo temelji na tehnologiji mRNA, potreben pa bo samo en odmerek cepiva; in
  • cepivo proizvajalca CureVac, ki je še v fazi preizkušanja in sprotnega pregledovanja rezultatov. Cepivo temelji na tehnologiji virusnega vektorja, potrebna bosta dva odmerka.

 

Povezave na dodatne informacije 

Evropska agencija za zdravila

Evropski portal za cepljenje

Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke

Svetovna zdravstvena organizacija

Evropska komisija

 

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Comirnaty, Pfizer/BionTech

Klinična preizkušanja, v katera so vključili 44.000 ljudi, so pokazala, da je zaščita pred okužbo s koronavirusom 7 dni po drugem odmerku 95 %.

 
Covid-19 vaccine, Moderna

Klinična preizkušanja, v katera so vključili več kot 28.000 ljudi, so pokazala, da je zaščita pred okužbo s koronavirusom 14 dni po drugem odmerku 94,1 %.


Covid-19 vaccine, AstraZeneca

Klinična preizkušanja, v katera so vključili več kot 24.000 ljudi, so pokazala, da je zaščita pred okužbo s koronavirusom 21 dni po drugem odmerku 59,5 %.


Cepiva so lahko manj učinkovita pri ljudeh, ki se spopadajo z motnjami v delovanju imunskega sistema (zaradi bolezni ali zdravil, ki jih jemljejo).

Za vsa cepiva velja, da pomembno zmanjšajo ali popolnoma preprečijo hudo obliko bolezni.

Kljub visoki učinkovitosti cepljenja morajo tudi cepljeni ljudje še naprej izvajati vse zaščitne ukrepe. Po prvem odmerku zaščita namreč še ni tako visoka, tudi po drugem odmerku traja od enega do treh tednov, odvisno od vrste cepiva, da se zaščita v celoti razvije. Če kljub cepljenju zbolite, ste se najverjetneje okužili že prej, le da se simptomi še niso pokazali, ali pa je do okužbe prišlo v dneh po prejemu prvega odmerka. Cepiva ne vsebujejo živega virusa, zato bolezni ne morejo povzročiti.

O tem, koliko časa traja zaščita, trenutno še ni dovolj podatkov. Na voljo imamo le podatke iz kliničnih študij, ki kažejo, da zaščita traja najmanj tri mesece. Vsekakor pa cepiva proti koronavirusu zagotovijo močnejšo imunost kot naravna okužba, pri kateri se tvori manj protiteles kot ob cepljenju. Pri ljudeh, ki so bolezen preboleli brez simptomov, obstaja možnost, da protiteles sploh niso razvili in se zato lahko kmalu ponovno okužijo.

Trenutno še ne vemo, če in kako cepljenje vpliva na prenos oziroma širjenje okužbe. Obstaja verjetnost, da bodo doslej registrirana cepiva poleg razvoja bolezni vsaj do neke mere preprečevala tudi prenos. To pomeni, da po cepljenju ne bomo le zaščiteni pred boleznijo (kar imenujemo efektivna imunost), temveč se virus ne bo mogel naseliti na sluznici (kar imenujemo sterilizacijska imunost). Posledično virusa ne bomo širili naokrog, tudi če pridemo v stik z njim.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

KDO SE NE SME CEPITI?

S cepljenjem je treba počakati, če imate visoko vročino ali akutno okužbo. Če imate le rahlo povišano temperaturo in/ali manjšo okužbo, se lahko cepite.

Cepiva niso bila preizkušena na otrocih in nosečnicah. Zato cepljenje otrok trenutno ni priporočeno, cepljenje nosečnic in doječih mater pa lahko opravimo po pretehtanju koristi in tveganj. Študije na živalih niso pokazale, da bi cepiva vplivala na potek nosečnosti, plod, porod in razvoj dojenčka.

Cepiti se ne smejo tudi tisti, ki so že kdaj prej imeli anafilaktično reakcijo na katero od sestavin cepiva. Zaradi novih tehnologij, ki so jih uporabili pri razvoju cepiv proti koronavirusu, imajo ta cepiva malo sestavin. Možen alergen je polietilen glikol (PEG). Alergije nanj so sicer redke in ljudem običajno znane, saj je pogost v kozmetičnih in medicinskih izdelkih. Ta cepiva ne vsebujejo jajčnih beljakovin, ki so sicer v cepivih običajno vir alergijskih reakcij.

 

NEŽELENI UČINKI

Neželeni učinki se nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti covid-19.

Najpogostejši neželeni učinki pa so:

  • bolečina na mestu cepljenja,
  • utrujenost,
  • glavobol,
  • bolečine v mišicah in sklepih,
  • mrzlica,
  • povišana telesna temperatura,
  • oteklina na mestu cepljenja,
  • slabost, siljenje na bruhanje ali bruhanje in
  • oteklost bezgavk.

Neželeni učinki so bili večinoma blagi ali zmerni, izzveneli so v nekaj dneh po cepljenju.

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih tedensko objavlja tudi NIJZ. Do sredine marca 2021 so prejeli 16 prijav resnih neželenih učinkov za cepivo Comirnaty (ob več kot 196 tisoč odmerkih), eno prijavo resnega neželenega učinka za cepivo AstraZenece (50.005 odmerkov) in nobene prijave resnih neželenih učinkov za cepivo Moderne (11.940 odmerkov).

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se