Po vsem svetu smo 28. julija obeležili 15. svetovni dan hepatitisa, ki je letos potekal pod sloganom "Virusni hepatitis ne more čakati". Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je z njim želela opozoriti na nujnost ukrepov za boj proti hepatitisu, saj za posledicami okužbe z enim od hepatitisov vsakih 30 sekund umre en človek. Hkrati slogan opozarja tudi na pomen zgodnje diagnostike. Okužbe z virusnimi hepatitisi namreč mnogokrat potekajo brez znakov bolezni, zato jih pogosto prepoznamo prepozno, torej šele, ko pride do ciroze, odpovedi delovanja jeter ali nastanka raka na jetrih.

Poznamo pet glavnih sevov virusnega hepatitisa – A, B, C, D in E. S cepljenjem se lahko učinkovito zaščitimo proti hepatitisu A in hepatitisu B, s tem pa tudi proti hepatitisu D, saj se slednji pojavi le pri ljudeh, ki so že okuženi s hepatitisom B.

Zaščita s cepljenjem proti hepatitisu B je izjemno pomembna, saj učinkovitega zdravila za ta sev ne poznamo. Z zdravili lahko pri akutni obliki le lajšamo simptome, za kronično bolezen imamo na voljo protivirusna zdravila, vendar zdravljenje lahko poteka vse življenje. Zato smo v Sloveniji cepljenje proti hepatitisu B leta 1998 vključili v program cepljenja predšolskih otrok, od jeseni 2019 pa dojenčke proti hepatitisu B cepimo že v prvih mesecih življenja. Hepatitis B je še posebej nevaren za nosečnice, saj je možen prenos okužbe z matere na otroka. Pri nosečnicah je zato včasih nujno protivirusno zdravljenje, novorojenčki okuženih mater pa so cepljeni že takoj po rojstvu.

Okužba s hepatitisom A običajno mine sama od sebe brez hujših in dolgotrajnih posledic, a je vseeno lahko nevarna. Zato je cepljenje proti tej bolezni pomembno za posamezne skupine prebivalstva, in sicer za:

• nekatere kronične bolnike (za ljudi z motnjami strjevanja krvi, predvsem hemofilike, za ljudi s kroničnimi boleznimi jeter in tiste pred presaditvijo jeter ter za bolnike s HIV/aidsom),
• za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi,
• za tiste, ki zasebno ali službeno potujejo v predele sveta s slabšimi higienskimi razmerami, in
• za ljudi, ki so okužbi lahko izpostavljeni pri delu (komunalni in laboratorijski delavci).

Najpogostejša seva hepatitisa sta sicer seva B in C. Slednja po svetu skupaj povzročita 1,1 milijona smrti in 3 milijone novih okužb vsako leto. V Sloveniji v povrečju diagnosticiramo 16 primerov hepatitisa A na leto, dobrih 62 primerov hepatitisa B in dobrih 95 primerov hepatitisa C. Vendar velja poudariti, da ti podatki ne kažejo realne slike in da z enim od virusnih hepatitisov živi bistveno več ljudi. Slovenski strokovnjaki ocenjujejo, da s hepatitisom C v Sloveniji v resnici živi okoli 2000 ljudi, SZO pa ocenjuje, da ima okužbo s hepatitisom B diagnosticirano samo 10 % vseh ljudi, ki so dejansko okuženi. Stanje je še poslabšala pandemija covida-19, ki je okrnila izvedbo programov okrivanja in zgodnjega začetka zdravljenja okužb s hepatitisi. Ker vsako čakanje z odkrivanjem novih okužb vodi v poslabšanje stanja v naslednjih letih, strokovnjaki pričakujejo, da se bo breme virusnih hepatitisov v družbi zaradi pandemije covida-19 povečalo.

Ker se ljudje včasih tudi več desetletij ne zavedajo okužbe s hepatitisom, pomembno vlogo igra testiranje, ki ga zdravniki priporočajo vsem ljudem, ki sicer nimajo nobenih znakov bolezni, a so bili v preteklosti izpostavljeni dejavnikom tveganja, kot so vbrizgavanje drog, tetoviranje, piercing, tvegani spolni odnosi brez zaščite s kondomom in potovanja v območjih s slabšimi higienskimi razmerami.

Poleg testiranja pri osebnem zdravniku imamo pri nas na voljo tudi brezplačno in anonimno testiranje, za katerega ne potrebujete napotnice in zdravstvene izkaznice. Testiranje poteka vsak ponedeljek med 11. in 14. uro v ambulanti Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na Poljanski cesti 58 v Ljubljani. Na testiranje se je potrebno naročiti po telefonu na številko 01 522 93 92 ali po elektronski pošti na naslov anonimno.testiranje@kclj.si.