Od začetka oktobra je v Sloveniji za zaščito novorojenčkov pred nevarnim respiratornim sincicijskim virusom (RSV) na voljo brezplačna imunizacija z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi. Novorojenčke lahko zaščitimo tudi s cepljenjem nosečnic, ki je prav tako varno in brezplačno.

Cepljenje nosečnic proti RSV je pri nas na voljo že dve leti, možnost zaščite novorojenčkov in dojenčkov do 6. meseca starosti z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi pa je letošnja novost.

Kdo lahko prejme protitelesa proti okužbi z RSV?

En odmerek dolgo delujočih monoklonskih protiteles bodo še pred odhodom iz porodnišnice prejeli tisti novorojenčki, katerih mamice niso bile pravočasno cepljene proti RSV in ki so bili rojeni v sezoni kroženja tega virusa.
En odmerek bodo letos, torej pred začetkom njihove prve sezone RSV, prejeli tudi dojenčki, mlajši od 6 mesecev, ki so se rodili necepljenim mamicam.
Pri novorojenčkih in dojenčkih, katerih mamice so bile med zadnjo nosečnostjo cepljene proti RSV, dodatna zaščita z dolgo delujočimi monoklonskimi protitelesi načeloma ni potrebna. Izjeme so otroci, ki so se rodili manj kot 14 dni po opravljenem cepljenju mamice ali če so bili rojeni pred dopolnjenim 32. tednom nosečnosti.
Odločitev za zaščito z monoklonskimi protitelesi je prostovoljna, pediatri jo priporočamo.

zaščitA tudi za dojenčke brez izbranega pediatra

V Porodnišnici Ljubljana bodo imunizacijo za dojenčke vseh necepljenih mamic, ki so stari do 6 mesecev, pričeli izvajati v drugi polovici oktobra. Napotnica ni potrebna. Starši novorojenčkov in dojenčkov, ki izpolnjujejo pogoje za zaščito, se lahko na obravnavo predhodno naročijo:

• po telefonu: 01 522 60 15 (vsak delovni dan med 8. in 14. uro),
• po elektronski pošti: narocanje.neonatalna.gk@kclj.si

Še posebej si želijo pomagati staršem novorojenčkov in dojenčkov, ki še nimajo izbranega pediatra. Ti otroci sicer lahko ostanejo brez pravočasne zaščite, zato so v Porodnišnici Ljubljana organizirali možnost obravnave tudi zanje. Njihov cilj je, da noben otrok zaradi organizacijskih ali administrativnih razlogov ne bi ostal brez zaščite v obdobju, ko je za okužbo z RSV najbolj ranljiv.

Izvajanje imunizacije bo potekalo tudi pri izbranih pediatrih in v porodnišnicah drugod po Sloveniji.

Kakšna je razlika med cepljenjem in monoklonskimi protitelesi?

Monoklonska protitelesa niso cepivo. Cepiva naše telo naučijo izdelati potrebna protitelesa, monoklonska protitelesa pa potrebna protitelesa »dostavijo« v telo. Tako zagotavljajo takojšnjo pasivno zaščito pred virusom v obdobju največjega tveganja. Obe metodi pa sta zelo učinkoviti, varni in se izvedeta z injekcijo v mišico.
Tu je še ena pomembna razlika med cepljenjem in uporabo monoklonskih protiteles: če cepimo nosečnico, sta zaščitena oba – mamica in novorojenček, saj se protitelesa že med nosečnostjo prenesejo tudi na plod, tako da je novorojenček v prvih mesecih po rojstvu prav tako zaščiten. Če uporabimo dolgo delujoča monoklonska protitelesa, pa je zaščiten samo dojenček.
Čeprav RSV za odrasle načeloma ni nevaren, lahko okužba v času nosečnosti poteka drugače in huje ter lahko ogrozi nosečnico in otroka. Zaščita nosečnice pred okužbo je pomembna tudi zato, da okužbe ne more prenašati naprej.

Cepivo proti RSV je za nosečnice varno, saj ne povzroča prezgodnjega poroda ali drugih zapletov.

*Pred začetkom sezone kroženja RSV 2026/2027 bodo dolgo delujoča monoklonska protitelesa prejeli tudi dojenčki do dopolnjenega 6. meseca starosti.
**Dve zvezdici: Cepiti se ne smejo nosečnice, ki so preobčutljive na katerokoli od sestavin cepiva. Če imajo vročino, je treba s cepljenjem počakati.

Kako proti RSV zaščitimo najbolj ranljive dojenčke?

Najbolj ranljive novorojenčke, dojenčke in malčke do 24. meseca starosti proti RSV zaščitimo s kratko delujočimi monoklonskimi protitelesi. Ti otroci v času sezone kroženja RSV prejmejo pet ali šest odmerkov palivizumaba (glede na vsakoletno odločitev stroke) v enomesečnih presledkih.
Posebej ogrožene skupine za okužbo z RSV so:

• nedonošenčki s telesno težo pod 1100 gramov,
• nedonšenčki, rojeni pred 29. tednom gestacije (s kronološko starostjo manj kot 8 tednov),
• otroci s kronično pljučno boleznijo, ki so v zadnje pol leta pred začetkom sezone okužb potrebovali zdravljenje s kisikom in so stari od šest mesecev do dveh let, in
• otroci s hemodinamsko pomembno prirojeno srčno napako do njene operativne korekcije (prav tako stari od 6 do 24 mesecev).