gripa

Gripa je zelo nalezljiva bolezen in se hitro širi, zato v Sloveniji vsako sezono zaradi gripe zboli do 10 % ljudi. Zlasti nevarna je za mlajše otroke, nosečnice, kronične bolnike in starostnike ter ima pomemben vpliv na umrljivost, še posebej pri starejših od 65 let.

Gripa je akutna virusna okužba dihal, ki se zelo hitro širi, še zlasti pozimi in spomladi. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami (kihanje, kašljanje, govorjenje) ter preko površin, s katerimi je bila v stiku okužena oseba, saj lahko virus na teh površinah preživi tudi po več ur. Okužene kapljice sline in izločki dihal lahko po zraku potujejo do enega metra, zato je tveganje za okužbo večje, ko smo v tesnem stiku z ljudmi in v zaprtih prostorih.

Prvi znaki bolezni se pojavijo nenadno, že 1 do 3 dni po okužbi. Potek bolezni je pri posameznikih različen, saj je odvisen od imunskega sistema, splošnega zdravstvenega stanja in starosti. Večinoma bolnik najprej občuti izčrpanost, bolečine v mišicah in kosteh ter glavobol, poviša se mu telesna temperatura, trese ga mrzlica, hkrati pa ga boli grlo in suho kašlja. Bolezen običajno traja do en teden, kašljanje pa lahko traja mnogo dlje. Bolniki so najbolj kužni tik pred pojavom gripe ter od 3 do 5 dni po začetku bolezni. Otroci, ki izločajo večje količine virusa, so kužni tudi več kot en teden.

V Sloveniji za gripo vsako leto zboli kar do 10 % prebivalcev, zato bolezen predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Pri mladih, zdravih ljudeh lahko poteka brez kliničnih znakov kot nekajdnevna bolezen z vročino. Pri starejših ljudeh, kroničnih bolnikih, dojenčkih in nosečnicah pa je potek bolezni težji z več zapleti in višjo smrtnostjo.

Do nevarnih zapletov lahko pri gripi pride, kadar virus poškoduje sluznico dihal in bakterije prodrejo v pljuča, kar povzroči razvoj bakterijske pljučnice. Pogost zaplet pri majhnih otrocih je vnetje srednjega ušesa. Med redkejše, a zelo nevarne zaplete sodijo vnetje srčne mišice ali osrčnika, vnetje mišic in okvare centralnega živčnega sistema (možgansko vnetje ter Guillain-Barréjev sindrom, ki povzroči ohromelost). Pri kroničnih bolnikih se zaradi gripe poslabša osnovna bolezen. Zaradi slabšega delovanja imunskega sistema je gripa še posebej nevarna za starejše, saj od 80 do 90 % vseh smrti, povezanih z gripo, doleti starejše od 65 let.

Pri gripi lahko lajšamo le simptome bolezni, deloma lahko pomagajo protivirusna zdravila, ki nekoliko skrajšajo in omilijo potek, če jih bolnik prične jemati prvi ali drugi dan, a niso primerna za vsakogar. Jemanje antibiotikov pri gripi ni smiselno in je lahko celo škodljivo. Najbolj učinkovito se pred gripo zaščitimo s cepljenjem. Več ljudi, kot se cepi, manjša je verjetnost za okužbe in pojav bolezni. V Sloveniji je proti gripi cepljenih premalo ljudi in smo na repu držav v Evropski uniji. V sezoni 2017/2108 je bilo pri nas proti gripi v starostni skupini nad 65 let cepljenih 11,7 % ljudi, torej daleč od 75 %, kar je za cilj postavila Svetovna zdravstvena organizacija, saj bi tako lahko preprečili težje poteke bolezni, številne zaplete, pa tudi marsikatero nepotrebno prezgodnjo smrt.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Najbolj učinkovito se pred gripo zaščitimo s cepljenjem, ki je priporočljivo za vsakogar, še posebej pa za:

  • starejše od 65 let,
  • majhne otroke (6–23 mesecev),
  • nosečnice (ne glede na trajanje nosečnosti),
  • diabetike,
  • bolnike s kroničnimi boleznimi (dihala, srčno-žilni sistem, sečila, jetra, živčno-mišične in vezivne bolezni, rak, bolezni krvi in krvotvornih organov),
  • osebe z oslabljenim delovanjem imunskega sistema,
  • osebe, ki se zdravijo s kemo- ali radioterapijo,
  • ljudi z izrazito povečano telesno težo (indeks telesne mase nad 40),
  • družinske člane, ki živijo v tesnem stiku z naštetimi skupinami ljudi,
  • vse, ki so pri opravljanju dela lahko izpostavljeni nalezljivim boleznim ali ki pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe (zaposleni v zdravstvu, v negovalnih, varstvenih, vzgojnih in izobraževalnih ustanovah, v vojski, policiji, v laboratorijih za diagnostiko influence, pa tudi pri rejcih perutnine ter drugih zaposlenih, ki so pri svojem delu lahko izpostavljeni okužbi z virusom aviarne influence - veterinarski patologi, inšpektorji, higieniki, terenski veterinarji, zaposleni v klavnicah, kafilerijah…),
  • dijake in študente zdravstveno izobraževalnih programov, ki opravljajo vaje v zdravstvenih ustanovah v sezoni gripe,
  • popotnike, ki potujejo od aprila do septembra na južno zemeljsko poloblo ter od novembra do februarja po severni polobli.

Cepljenje se opravi vsako jesen z enim odmerkom mrtvega cepiva proti gripi, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija. Otroci, mlajši od 9 let, ki so prvič cepljeni proti gripi, pa prejmejo dva odmerka cepiva v razmaku, ne manjšem od enega meseca. Cepljenje je treba ponoviti vsako sezono, saj se virusi gripe ves čas spreminjajo, zato je treba vsako sezono prilagoditi tudi cepivo.

Proti gripi se lahko cepimo pri izbranem osebnem zdravniku, pediatru in v vseh ambulantah območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) po vsej Sloveniji.

Plačilo cepljenja proti gripi

V sezoni 2019/2020 je cepljenje proti gripi brezplačno za starejše od 65. let, kronične bolnike, nosečnice, ljudi z izrazito povečano telesno težo (indeks telesne mase enak ali večji od 40) in zdravstvene delavce.

Za vse ostale je skupna cena cepljenja proti gripi 14 EUR.

Za zaposlene, ki so na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta izpostavljeni nevarnosti okužbe in ki pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, cepljenje in cepivo plača delodajalec.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI

V sezoni 2019/20 je v Sloveniji za cepljenje proti gripi na voljo cepivo VAXIGRIP TETRA, namenjeno cepljenju odraslih, nosečnic in otrok, starih 6 mesecev ali več. Če se proti gripi cepi nosečnica, bo s tem zaščiten tudi novorojenček, mlajši od 6 mesecev. Sestava cepiva proti gripi za sezono 2019/20 vključuje 4 antigene virusov gripe, ki bodo po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije krožili v tej sezoni.

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Cepljenje proti gripi ščiti pred boleznijo in pred zapleti, ki lahko spremljajo to bolezen. Pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni...) je cepljenje lahko manj učinkovito. Po cepljenju traja od dva do tri tedne, da se v telesu vzpostavi zaščita, zato lahko še vedno zbolijo tisti, ki se z gripo okužijo neposredno pred cepljenjem ali kmalu po njem. Zaščita, ki jo nudi cepljenje, sicer traja več mesecev, nato pa postopoma upada in je po enem letu lahko že prenizka. 

Cepljenje proti gripi je treba ponoviti vsako leto, saj se virusi gripe ves čas spreminjajo, zato je treba vsako sezono prilagoditi tudi cepivo. Cepljenje se opravi z mrtvim cepivom, ki vsebuje antigene, ki jih za jesensko-zimsko sezono priporoči Svetovna zdravstvena organizacija.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti

S cepivom proti gripi se ne smejo cepiti tisti, ki so alergični na zdravilne učinkovine, na katero od  sestavin tega cepiva ali na sestavine, ki so v cepivu prisotne v sledovih, denimo jajca.

Odrasli in otroci s povišano telesno temperaturo ali akutno boleznijo naj s cepljenjem počakajo do popolnega okrevanja.

Neželeni učinki

Kot pri vseh cepivih se lahko tudi po cepljenju proti gripi pojavijo neželeni učinki, ki so v večini primerov blagi in hitro minejo. Najpogosteje so to:

  • glavobol,
  • bolečina v mišicah, 
  • splošno slabo počutje,
  • bolečina in reakcije na mestu injiciranja (rdečica, modrica, zatrdlina, oteklina)
  • zvišana telesna temperatura in
  • drgetanje.

Pri manjših otrocih (do treh let starosti) se lahko pojavijo tudi bruhanje, razdražljivost, izguba apetita, zaspanost in neobičajen jok.

Poročila o vseh zabeležnih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se