Ko pomislimo na cepljenje, običajno pomislimo na preprečevanje nalezljivih bolezni. Manj znano pa je, da se lahko s cepljenjem zaščitimo tudi proti določenim vrstam raka. Prav na pomembno vlogo cepljenja pri preprečevanju razvoja rakavih bolezni je opozoril letošnji že 38. slovenski teden boja proti raku, ki je potekal od 1. do 7. marca. Okužbe so namreč pomemben in v javnosti premalo znan povzročitelj raka, glavni povzročitelji rakov so humani papilomavirusi (HPV), virusi hepatitisa B in C ter želodčna bakterija Helicobacter pylori. Proti HPV in okužbi s hepatitisom B imamo na voljo varna cepiva, s katerimi se lahko pred okužbo in s tem pred razvojem raka učinkovito zaščitimo.

Raki, povzročeni z okužbami, se v primerjavi z drugimi raki pogosteje pojavljajo pri mlajših in so posledica dolgotrajnih okužb. Sama okužba seveda še ne pomeni raka in večina okuženih ne bo nikoli zbolela z rakom, a kljub temu so številke zgovorne. Okužbe v povprečju povzročijo kar 15 % vseh rakov, čeprav je v razvitem svetu ta odstotek manjši in znaša okoli 7 %. Okužbe z virusoma hepatitisa B in C povzročijo 75 % jetrnoceličnega raka, okužbe z bakterijo Helicobacter pylori 90 % želodčnega raka (brez raka kardije), okužbe s HPV pa skoraj 100 % raka materničnega vratu in med 25−90 % drugih rakov anusa in genitalij pri obeh spolih, dodatno pa še okoli 20 % rakov ustnega žrela.

V Sloveniji smo v zadnjem obdobju sprejeli dva pomembna ukrepa za povečanje precepljenosti proti hepatitisu B in okužbam s HPV. Tako od jeseni 2019 proti hepatitisu B cepimo že dojenčke (prej so bili otroci proti tej bolezni cepljeni ob vstopu v 1. razred osnovne šole), od jeseni 2021 pa bo brezplačno prostovoljno cepljenje proti HPV na voljo tudi dečkom, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole (za deklice je na voljo od leta 2009). Oba ukrepa predstavljata pomembna koraka v prizadevanjih za obvladovanje rakov, ki jih povzročajo okužbe.

V slovenskem Državnem progamu obvladovanja raka (DPOR) za obdobje od 2017 do 2021 smo si v povezavi s cepljenji zadali dva cilja: do konca leta 2021 zagotoviti vsaj 75 % precepljenost deklic proti HPV in ohraniti visoko precepljenost proti hepatitisu B, ki se je od šolskega leta 2015/2016 dalje gibala med 87 in 89 %. Zastavljenih ciljev žal nismo v celoti dosegli. Podatki NIJZ za šolsko leto 2019/2020 kažejo, da je precepljenost proti okužbi s HPV pri deklicah znašala 58,5 %, precepljenost proti hepatitisu B pa se je zmanjšala pod 80 %. To je vsaj v določeni meri tudi posledica epidemije covida-19, zasledovanje teh ciljev pa se bo nadaljevalo z novim DPOR za obdobje od 2022 do 2026.

Slovenija na dobri poti 

Kljub temu je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) nedavno Slovenijo prepoznala kot državo, ki bo morda med prvimi uspela eliminirati raka materničnega vratu, ki ga povzročajo okužbe s HPV. Pri nas namreč že dosegamo dva od treh ciljev SZO za eliminacijo te vrste raka: več kot 70 % udeležbo žensk v programu ZORA in učinkovito zdravljenje več kot 90 % odkritih predrakavih sprememb materničnega vratu. Čaka nas še tretji cilj, že omenjena 90 % precepljenosti deklic proti HPV. S tem bi dosegli tudi kolektivno imunost in zaščitili tudi tiste, ki se ne morejo cepiti. Najbližje temu cilju so na Koroškem, kjer precepljenost deklic proti HPV znaša že 88,1 %, najdlje pa na Goriškem (43,4 %) in v Ljubljani (45,1 %).