Na okrogli mizi STAkluba so zdravniki prof. dr. Alojz Ihan, Marko Pokorn in David Zupančič razpravljali o cepljenju kot temelju javnega zdravja. Poudarili so, da zaradi cepljenja številne bolezni ne krožijo več, danes pa vlada večji strah pred neželenimi učinki kot pred boleznimi, ki jih cepljenje preprečuje.

Foto: Božidar Kolar / STA

Kar nekaj bolezni zaradi cepljenja ne kroži več, je poudaril specialist infektologije in pediatrije Marko Pokorn, sicer strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike. Med njimi je izpostavil otroško paralizo, ki je v Sloveniji ni že nekaj desetletij. Tudi zadnji primer davice so zabeležili leta 1967. 

Pokorn je kot mladi zdravnik konec prejšnjega tisočletja še doživel primere bolezni, ki jo povzroča hemofilus influence tipa b. Gre za bakterijo, ki predvsem pri otrocih, mlajših od petih let, povzroča hude okužbe. Od leta 2000, ko se je začelo cepljenje proti tej bolezni, primerov okužb s to bakterijo v otroški populaciji praktično ni več, je poudaril.

Strinjal se je s trditvijo, da je cepljenje postalo žrtev lastnega uspeha. Danes vlada večji strah pred neželenimi učinki cepljenja kot pred boleznimi, ki jih s cepljenjem preprečujemo, je ocenil. Če se nekdo ne odloči za cepljenje, nato pa zboli, je to šola zanj, če pa se odloči, da ne cepi otroka, ki nato zboli, pa “šolnino za šolo plača otrok”, je ponazoril.

Številni informacije iščejo tudi na družbenih omrežjih, je povedal specialist infektologije  z ljubljanske infekcijske klinike. Problem družbenih omrežij pa je, da nimajo urednikov. Če se na njih ne oglašajo tudi strokovnjaki, prevladujejo mnenja nasprotnikov in dvomljivcev, je opozoril.

Izpostavil je, da se premalo govori o prednostnih cepljenja, veliko pa o razlogih, zakaj se ne cepiti. Ljudje zdravnikom več ne zaupajo brezkompromisno, zato morajo ti ljudem jasno razložiti, zakaj je cepljenje pomembno, je poudaril.

Specialist klinične mikrobiologije in imunologije prof. dr. Alojz Ihan, ki vodi laboratorij za celično imunologijo in oddelek za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, pa je pojasnil, da je v postopku kliničnih študij trenutno ogromno novih cepiv. Med njimi so tudi cepiva proti alergijam, avtoimunim boleznim in tumorjem. Veliko je tudi zanimanja za razvoj cepiv proti nevarnim kroničnim okužbam, denimo virusu Epstein – Barr (EBV). Ta povzroča limfome, kot kaže, pa ima tudi zelo pomembno vlogo pri nastanku multiple skleroze, je pojasnil. Veliko projektov se ukvarja tudi z razvojem cepiva proti citomegalovirusu (CMV).

Oglejte si video posnetek okrogle mize.

Vir: STA