RSV
Respiratorni sincicijski virus ali RSV je zelo nalezljiv in povzroča okužbe pljuč. Najbolj nevaren je za dojenčke, pri katerih lahko povzroči dihalno stisko, odpoved pljuč in smrt. Pri zdravih odraslih in starejših otrocih se večinoma kaže kot prehlad.
Z RSV se do drugega leta starosti okuži skoraj vsak otrok. Večina jih bolezen preboli kot prehlad z vročino, kihanjem in smrkanjem z vodenim izcedkom iz nosu, pri več kot petini otrok pa se okužba nato razširi v spodnja dihala in povzroča suh dražeč kašelj.
Bolezen lahko napreduje v virusno pljučnico, težak potek bolezni se kaže z napadi kašlja oziroma stalnim kašljanjem, dojenček diha težko, sunkovito in hitro, pojavita se lahko sopenje ali piskajoče dihanje, ob tem lahko opazimo tudi ugrezanje prsnega koša ali vratu ter dihalne premore. Otrok je apatičen, večinoma spi, lahko mu pomodrijo ustnice in nohti. Hrano in pijačo otroci zavračajo, dojenčki ne zmorejo sesati. Ob teh znakih je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, saj lahko kadarkoli pride do odpovedi pljuč.
Najbolj ogroženi so dojenčki, še posebej nedonošenčki in dojenčki med 6. tednom in tremi meseci starosti. Ogroženost je še večja pri tistih s prirojeno srčno napako, pljučnimi boleznimi, živčno-mišičnimi obolenji ali motnjami v delovanju imunskega sistema.
Za težji potek bolezni so ogroženi tudi starejši od 65 let, predvsem tisti z oslabelim imunskim sistemom ali s kroničnimi pljučnimi obolenji. Okužba z RSV tudi pri njih poteka podobno, kot pri majhnih otrocih. Ko okužba pride do spodnjih dihal in se razvije virusna pljučnica, je potreben sprejem v bolnišnico. O RSV pri starostnikih v javnosti ni veliko govora, v resnici pa je število zapletov ob prebolevanju RSV in število hospitalizacij pri starostnikih podobno kot pri gripi.
Bolezen je zelo nalezljiva. Prenaša se kapljično (kašljanje, kihanje), s telesnim stikom z okuženo osebo (rokovanje, poljubljanje) ali z dotikanjem predmetov, s katerimi je bil v stiku okuženi (denimo igrače v vrtcu). V časih pred covidom-19 je bila sezona okužb z RSV pozimi, trajala je okoli tri mesece, zdaj pa RSV kroži vse leto z občasnimi vrhunci števila okužb. Jeseni 2022 je bila Slovenija po številu okužb z RSV na prvem mestu v Evropi.
Zdravila proti RSV ne poznamo, bolnikom lahko lajšamo le simptome, in sicer z dodajanjem kisika oziroma mehansko ventilacijo s pomočjo respiratorja. Pogosto je zaradi nezadostnega uživanja tekočine in hranil potrebna infuzija tekočin. Takšno zdravljenje je invazivno in lahko traja tudi teden ali dva. Pri večini otrok z virusno okužbo spodnjih dihal pride tudi do sekundarne bakterijske okužbe, tako da potrebujejo še dodatno zdravljenje z antibiotiki. Ko RSV prebolimo, smo naj le delno imuni. To pomeni, da se lahko ponovno okužimo, a bodo kasnejše okužbe potekale v blažji obliki.
Zaradi resnosti okužbe, odsotnosti zdravila in invazivnosti zdravljenja je izjemnega pomena preventiva. Dojenčkov ne vozimo v nakupovalne centre ali v zaprte prostore, kjer je veliko število ljudi. V času sezone RSV od oktobra do marca omejimo obiske. Če je le možno, sorojence v tem obdobju vzamemo iz vrtca, in nikomur z znaki prehlada ne dovolimo telesnega stika z dojenčkom. Seveda skrbimo tudi za higieno in temeljito umivanje rok pred rokovanjem z dojenčkom.
Za zaščito najbolj ranljivih dojenčkov in otrok do 2. leta starosti pred RSV imamo trenutno na voljo humana monoklonska protitelesa palivizumab. To ni enako, kot cepivo, saj cepiva naučijo naše telo izdelati potrebna protitelesa, v primeru zaščite proti RSV pa potrebna protitelesa »dostavimo« v telo. Ta »dostava« pa se izvede enako, kot cepljenje, torej z vbrizganjem raztopine z monoklonskimi protitelesi v mišico.
Od septembra 2024 je v Sloveniji za zaščito proti RSV na voljo cepivo za odrasle. Z njim se lahko cepijo tudi nosečnice med 24. in 36. tednom nosečnosti in tako zaščitijo sebe in novorojenčka po porodu.
ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA
NOSEČNICE
Od septembra 2024 je tudi v Sloveniji na voljo cepivo proti RSV, s katerim lahko zaščitimo nosečnico in novorojenčka. RSV je namreč za dojenčke zelo nevarna bolezen. Za njihovo naposredno zaščito še nimamo na voljo cepiva, imamo pa na voljo cepivo za odrasle. Z enim odmerkom tega cepiva se lahko cepijo nosečnice med 24. in 36. tednom, natančneje od 24 tednov in 0 dni do 36 tednov in 6 dni.
Telo nosečnice nato ustvari protitelesa proti RSV, ki se preko posteljice prenesejo na dojenčka ter ga ščitijo pred okužbo in hudim potekom RSV v prvih šestih mesecih. Takrat imunski sistem dojenčka še ni popolnoma razvit, zato je v tem obdobju najbolj ranljiv. Cepljenje je varno in učinkovito za nosečnico in dojenčka.
Nosečnice se proti RSV lahko cepijo pri izbranem osebnem zdravniku, pri nekaterih ginekologih in v ambulantah za cepljenje v nekaterih zdravstvenih ustanovah. Cepljenje izvajajo tudi ambulante za cepljenje NIJZ.
Cepljenje proti RSV za nosečnice krije zdravstveno zavarovanje.
STAREJŠI OD 60 LET
RSV je poleg dojenčkov najbolj nevaren prav za starejše, zato je cepljenje z enim odmerkom priporočljivo tudi zanje. Cepivo je na voljo od septembra 2024. Cepljenje za starejše je samoplačniško.
OTROCI
Cepiva proti RSV za otroke še nimamo, jih pa prizvajalci razvijajo. Razvoj cepiva za otroke je namreč kompleksna naloga tako zaradi različnih sevov RSV kot zaradi zagotavljanja varnosti in učinkovitosti cepiva za zelo majhne otroke.
Imamo pa za zaščito najbolj ranljivih otrok pred RSV na voljo humana monoklonska protitelesa palivizumab. To ni cepivo, saj cepiva naučijo naše telo izdelati potrebna protitelesa, s palivizumabom pa potrebna protitelesa »dostavimo« v telo.
Humana monoklonska protitelesa palivizumab lahko prejmejo:
- otroci, rojeni do vključno 28. tedna nosečnosti, ki so ob začetku sezone RSV stari do 12 mesecev,
- otroci, rojeni od 29. do vključno 31. tedna nosečnosti, ki so ob začetku sezone RSV stari manj kot šest mesecev ter imajo sorojence, stare manj kot šest let,
- otroci s kronično pljučno boleznijo (bronhopulmonalno displazijo), ki so v zadnjih šestih mesecih pred pričetkom sezone RSV potrebovali zdravljenje s kisikom in so stari do 12 mesecev,
- otroci s hemodinamsko pomembno prirojeno srčno napako do operativne korekcije napake, največ do starosti 24 mesecev.
Indikacijo za zaščito s palivizumabom postavi pediater, za otroke s prizadetostjo srca pa pediater kardiolog. Zaščito za vse navedene skupine otrok krije zdravstveno zavarovanje.
Otroci prejmejo 15 mg palivizumaba na kilogram telesne mase enkrat na mesec med predvideno sezono RSV v otrokovem okolju, torej pet ali šest odmerkov (glede na vsakoletno odločitev stroke). Prvi odmerek je treba po možnosti uporabiti pred začetkom sezone RSV. Protitelesa se injicira v sprednji stranski del stegna.
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA
UČINKOVITOST CEPIVA
Cepivo za zaščito pred RSV vsebuje beljakovine s površine virusa. Po cepljenju naš imunski sistem obravnava beljakovine virusa kot tujke in proti njim razvije obrambna protitelesa. Če kasneje pridemo v stik z virusom, imunski sistem prepozna virusne beljakovine in je pripravljen, da jih napade.
V študiji, v katero je bilo vključenih več kot 34 000 odraslih, starejših od 60 let, je bilo pri cepljenih tveganje za pojav bolezni spodnjih dihal, ki jih je povzročil RSV, za 67 % manjše kot pri osebah, ki so prejele injekcijo brez učinkovine.
Študija pri nosečnicah, ki so rodile 3 495 dojenčkov, pa je pokazala, da je cepivo zmanjšalo tveganje za bolezni spodnjih dihal zaradi okužbe z RSV za 51 % pri dojenčkih, rojenih cepljenim materam - v primerjavi s tistimi, katerih matere so prejele injekcijo brez učinkovine.
Učinkovitost cepiva je lahko manjša pri ljudeh z okrnjeno imunostjo.
UČINKOVITOST PALIVIZUMABA
Glede na dostopne podatke za sezono 2020/2021 je popolno zaščito s petimi odmerki palivizumaba prejelo 150 od 224 upravičenih otrok v Sloveniji (za nekatere ni podatkov, nekateri niso prejeli vseh odmerkov, nekateri pa zaradi nasprotovanja staršev niso prejeli zaščite). Noben od zaščitenih otrok ni zbolel za RSV, prav tako otroci niso imeli posebnih neželenih učinkov.
KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI
KDO SE NE SME CEPITI
S cepljenjem je treba počakati pri posameznikih z vročino. Ob blagi okužbi, kot je prehlad, se cepljenje lahko izvede.
Cepiva Abrysvo niso preučevali pri nosečnicah v manj kot 24. tednu nosečnosti. Ker je zaščita dojenčka pred RSV odvisna od prenosa materinih protiteles skozi posteljico (placento), je cepljenje treba izvesti med 24. in 36. tednom nosečnosti.
Humanih monoklonskih protiteles proti RSV ne smejo prejeti otroci, preobčutljivi na palivizumab ali katero od pomožnih snovi. Poleg vode za injekcije in palivizumaba vsebuje še:
- aminokislino glicin, ki jo naše telo izdeluje tudi samo in jo uporablja pri večini telesnih funkcij, ter
- esencialno aminokislino histidin, ki jo vsebuje tudi hrana živalskega izvora, stročnice ter semena in oreški.
Izvedbo zaščite s palivizumabom je treba odložiti, če ima otrok zmerno do hudo akutno okužbo ali vročinsko bolezen, razen če bi odlog po zdravnikovi presoji pomenil večje tveganje. Blaga vročinska bolezen, denimo blaga okužba zgornjih dihal, običajno ni razlog za odložitev uporabe palivizumaba.
NEŽELENI UČINKI CEPLJENJE
Najpogostejši neželeni učinek cepiva Abrysvo pri starejših od 60 let je bila bolečina na mestu cepljenja. Večina učinkov je bila blagih do zmernih in so izzveneli v 1–2 dneh po pojavu.
Najpogostejši neželeni učinki pri nosečnicah pa so bili bolečina na mestu cepljenja, glavobol in mialgija (bolečine v
mišicah). Večina lokalnih in sistemskih učinkov pri sodelujočih materah je bila blagih do zmernih in so izzveneli v 2–3 dneh.
Pojavnost neželenih dogodkov pri materah, o katerih so poročali v 1 mesecu po cepljenju, je bila podobna v skupini cepljenih s cepivom Abrysvo (14 %) in v skupini, ki je prejela placebo (13 %).
Pri dojenčkih, starih do 24 mesecev, niso zaznali nobenih varnostnih signalov. Pojavnost neželenih dogodkov pri dojenčkih, o katerih so poročali v 1 mesecu po rojstvu, je bila pri dojenčkih, ki so jih rodile z Abrysvom cepljene mamice, in pri doječkih mamic, ki so dobile placebo, podobna (37 in 35 %).
Pri dojenih novorojenčkih cepljenih mater niso ugotovili neželenih učinkov cepiva Abrysvo.
NEŽELENI UČINKI PALIVIZUMAB
Najpogostejši neželeni učinki so:
- povišana telesna temperatura,
- izpuščaj in
- reakcije na mestu injiciranja.
Redko se lahko pojavijo tudi alergijske reakcije in anafilaktični šok.
Poročila o vseh zabeležnih neželenih učinkih vseh cepljenj in pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.