RSV

Z RSV se do drugega leta starosti okuži skoraj vsak otrok. Večina jih bolezen preboli kot prehlad z vročino, kihanjem in smrkanjem z vodenim izcedkom iz nosu, pri več kot petini otrok pa se okužba nato razširi v spodnja dihala in povzroča suh dražeč kašelj.

Bolezen lahko napreduje v virusno pljučnico, težak potek bolezni se kaže z napadi kašlja oziroma stalnim kašljanjem, dojenček diha težko, sunkovito in hitro, pojavita se lahko sopenje ali piskajoče dihanje, ob tem lahko opazimo tudi ugrezanje prsnega koša ali vratu ter dihalne premore. Otrok je apatičen, večinoma spi, lahko mu pomodrijo ustnice in nohti. Hrano in pijačo otroci zavračajo, dojenčki ne zmorejo sesati. Ob teh znakih je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč, saj lahko kadarkoli pride do odpovedi pljuč.

Najbolj ogroženi so dojenčki, še posebej nedonošenčki in dojenčki med 6. tednom in tremi meseci starosti. Ogroženost je še večja pri tistih s prirojeno srčno napako, pljučnimi boleznimi, živčno-mišičnimi obolenji ali motnjami v delovanju imunskega sistema. 

Za težji potek bolezni so ogroženi tudi starejši od 65 let, predvsem tisti z oslabelim imunskim sistemom ali s kroničnimi pljučnimi obolenji. Okužba z RSV tudi pri njih poteka podobno, kot pri majhnih otrocih. Ko okužba pride do spodnjih dihal in se razvije virusna pljučnica, je potreben sprejem v bolnišnico. O RSV pri starostnikih v javnosti ni veliko govora, v resnici pa je število zapletov ob prebolevanju RSV in število hospitalizacij pri starostnikih podobno kot pri gripi.

Bolezen je zelo nalezljiva. Prenaša se kapljično (kašljanje, kihanje), s telesnim stikom z okuženo osebo (rokovanje, poljubljanje) ali z dotikanjem predmetov, s katerimi je bil v stiku okuženi (denimo igrače v vrtcu). V časih pred covidom-19 je bila sezona okužb z RSV pozimi, trajala je okoli tri mesece, zdaj pa RSV kroži vse leto z občasnimi vrhunci števila okužb. Jeseni 2022 je bila Slovenija po številu okužb z RSV na prvem mestu v Evropi.

Zdravila proti RSV ne poznamo, bolnikom lahko lajšamo le simptome, in sicer z dodajanjem kisika oziroma mehansko ventilacijo s pomočjo respiratorja. Pogosto je zaradi nezadostnega uživanja tekočine in hranil potrebna infuzija tekočin. Takšno zdravljenje je invazivno in lahko traja tudi teden ali dva. Pri večini otrok z virusno okužbo spodnjih dihal pride tudi do sekundarne bakterijske okužbe, tako da potrebujejo še dodatno zdravljenje z antibiotiki. Ko RSV prebolimo, smo naj le delno imuni. To pomeni, da se lahko ponovno okužimo, a bodo kasnejše okužbe potekale v blažji obliki.

Zaradi resnosti okužbe, odsotnosti zdravila in invazivnosti zdravljenja je izjemnega pomena preventiva. Dojenčkov ne vozimo v nakupovalne centre ali v zaprte prostore, kjer je veliko število ljudi. V času sezone RSV od oktobra do marca omejimo obiske. Če je le možno, sorojence v tem obdobju vzamemo iz vrtca, in nikomur z znaki prehlada ne dovolimo telesnega stika z dojenčkom. Seveda skrbimo tudi za higieno in temeljito umivanje rok pred rokovanjem z dojenčkom.

Za zaščito najbolj ranljivih dojenčkov in otrok do 2. leta starosti pred RSV imamo trenutno na voljo humana monoklonska protitelesa palivizumab. To ni enako, kot cepivo, saj cepiva naučijo naše telo izdelati potrebna protitelesa, v primeru zaščite proti RSV pa potrebna protitelesa »dostavimo« v telo. Ta »dostava« pa se izvede enako, kot cepljenje, torej z vbrizganjem raztopine z monoklonskimi protitelesi v mišico.

Od septembra 2024 bo v Sloveniji za zaščito proti RSV na voljo cepivo za odrasle. Z njim se lahko cepijo tudi nosečnice med 24. in 36. tednom nosečnosti in tako zaščitijo sebe in novorojenčka po porodu.