V Sloveniji se starši pogosto ne odločijo za cepljenje svojih otrok proti HPV, ki povzroča skoraj vse primere raka na materničnem vratu. Razlog je običajno strah pred neželenimi učinki ali pa občutek, da to cepljenje ni potrebno. Zato smo zbrali podatke vse od leta 2009, ki jasno kažejo, da je cepivo proti HPV zelo varno.

Najprej nekaj teorije. V Sloveniji so podatki o domnevnih neželenih učinkih za posamezna cepiva javno objavljeni na spletni strani NIJZ. Do njih lahko dostopa in jih preveri vsak. Ti podatki vključujejo informacije o tem:

• koliko odmerkov posameznega cepiva smo v nekem letu uporabili v Sloveniji,
• koliko oseb je prijavilo domnevne neželene učinke,
• kakšno število neželenih učinkov je bilo zabeleženih (ena oseba lahko namreč prijavi več neželenih učinkov) ter
• število prijav z resnimi neželenimi učinki.

Definicija resnega neželenega učinka

Resen domnevni neželeni učinek zdravila je vsaka neželena reakcija, ki ima za posledico:

• smrt;
• neposredno življenjsko ogroženost;
• bolnišnično obravnavo ali podaljšanje obstoječe bolnišnične obravnave;
• dolgotrajno ali izrazito nezmožnost ali nesposobnost;
• prirojeno anomalijo ali okvaro ob rojstvu;
• drugo, po oceni zdravnika, klinično pomembno stanje.

Vzročna ali le časovna povezava?

Ob tem je treba vedeti, da prijava domnevnega neželenega učinka in vpis v register neželenih učinkov še ne pomeni, da je bil dogodek vzročno povezan s cepljenjem.Pomeni le, da se je pojavil v časovni povezavi s cepljenjem. Poglejmo si primer: Otrok se cepi proti HPV, po napornem dnevu v šoli nato doma počiva, preživi nekaj časa na telefonu ali pred zaslonom in ga kasneje začne boleti glava. Otrok in starši se ustrašijo in pokličejo zdravnika. Zdravnik mora tak dogodek prijaviti v register.
Za potrjevanje vzročne povezave pa se preišče vsak posamezen primer resnega neželenega učinka. Hkrati pristojne organizacije in neodvisni raziskovalci izvajajo študije, v katerih preučujejo, ali se neželen učinek med cepljenimi pojavlja pogosteje kot med necepljenimi. Samo tako lahko namreč potrdimo ali ovržemo vzročno povezanost med posameznim neželenim učinkom in cepivom.

16 let spremljanja, več kot 300 tisoč odmerkov in le 271 prijav domnevnih neželenih učinkov

In zdaj k podatkom o varnosti cepiva proti HPV. Kot so pokazali, smo v Sloveniji od leta 2009 do leta 2024 razdelili več kot 300.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem času je prijavo domnevnega neželenega učinka oddalo 271 oseb, ki so prijavile 603 neželene učinke. Pri 13 osebah je bila prijava opredeljena kot resen domnevni neželeni učinek. Opisani simptomi so med drugim vključevali slabost, glavobol, vrtoglavico in druga stanja, zaradi katerih je bila potrebna dodatna obravnava. Zbrani podatki kažejo, da je cepivo proti HPV zelo varno.

Sinkopa in kolaps

Res se sliši grozno, a v resnici gre pri sinkopi za omedlevico, ki je najpogosteje posledica strahu, bolečine ali stresa ob cepljenju. Tudi do kolapsa pride iz enakega razloga, le da v tem primeru »zlezemo« skupaj brez izgube zavesti. Več o tem si lahko preberete v posebnem članku tukaj. Najnevarnejši rezultat sinkope ali kolapsa je udarec ob padcu, a cepljenje se seveda izvaja sede in pod nadzorom.

Če imate glede cepljenja proti HPV dodatna vprašanja ali skrbi, vas vabimo k branju prispevka HPV: Odgovori na vse skrbi staršev in najstnikov.

Več informacij o bolezni in cepljenju