Omedlevica, strokovno poimenovana tudi sinkopa, je kratkotrajna izguba zavesti zaradi zmanjšanega dotoka krvi v možgane. Je povsem normalen pojav, ki ga pogosto povzroči strah pred cepljenjem, še posebej pri najstnikih.

V času epidemije covida-19 smo lahko na družbenih omrežjih zasledili napačno razumevanje omedlevice ob cepljenju. Nekateri so pisali celo o komi, spet drugi so omedlevico razumeli kot neželeni učinek cepiva. S stresom in strahom povezani simptomi ob cepljenju, kot so omedlevica, hiperventilacija (vedno hitrejše dihanje) ali mravljinčenje po okončinah, človeka res lahko prestrašijo, a niso nevarni in so povsem normalni. Prav tako niso neželeni učinek cepiva, temveč samega akta cepljenja. Omedlevica se namreč pojavlja po skoraj vseh cepljenjih, torej zagotovo ni povezana s posameznim cepivom.

Vzroki za omedlevico so lahko različni, najpogosteje pa jo povzročita strah ali bolečina. Zato je normalno, da nekateri ljudje omedlijo tudi po cepljenju. Omedlevica sama po sebi ni nevarna in najpogosteje traja le nekaj sekund. Ob znakih omedlevice je najbolj pomembno, da preprečimo padec ali udarec v glavo.

Kaj je omedlevica ali sinkopa?

Najpogostejša oblika omedlevice je vazovagalna sinkopa, pri kateri živec vagus zaradi bolečine, strahu, poškodbe ali stresa povzroči nenadno znižanje utripa srca in razširitev žil. Zato se zniža krvni tlak in zmanjša dotok krvi v možgane, kar lahko povzroči izgubo zavesti. Navadno omedlevica mine v nekaj sekundah, lahko pa traja nekoliko dlje, minuto ali dve. Omedlevica sicer ni zelo pogosta, a je kljub temu normalen pojav, s katerim se vsaj kdaj v življenju sreča skoraj vsak izmed nas.

Pred omedlevico se lahko pojavijo in nanjo opozorijo slabost, omotičnost, bledica, hladna in potna koža, zamegljen vid, upočasnjen srčni utrip, hitro dihanje (hiperventilacija) ter ohlapnost okončin, ki jim, če prej ne ukrepamo, sledi kolaps. Po domače rečeno – zlezemo skupaj. Možnost omedlevice lahko povečajo tudi nekatera stanja in okoliščine, kot so gneča in neprezračeni prostori, visoke temperature, dolgotrajno stanje na nogah ali ležanje v postelji, menstruacija ali druge manjše izgube krvi zaradi poškodb, slabokrvnost, povišana telesna temperatura, bolezni srca ali živčevja, znižan krvni sladkor in slaba telesna kondicija.

Omedlevica po cepljenju je značilna za najstnike

Omedlevica po cepljenju sodi v skupino vazovagalne sinkope. Pojavi se lahko kadarkoli po cepljenju, v več kot 80 % primerov pa se pojavi v prvih 15 minutah. Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavi tudi v trenutkih pred cepljenjem.

Najbolj značilna je za mladostnike med 10. in 19. letom, več kot polovica vseh primerov sinkope je zabeležena v tej starostni skupini. Zato je logično, da se pogosteje pojavlja po cepljenju s cepivi proti HPV, tetanusu in okužbam z meningokoki, s katerimi cepimo ljudi v tej starostni skupini.

Pri otrocih do petega leta se pojavi redko, saj se pri njih strah pred cepljenjem pogosteje kaže drugače (bruhanje, prestrašenost, zadrževanje diha, kričanje, bežanje).

Omedlevica se lahko zgodi po vsakem cepljenju, ne glede na vrsto cepiva, saj ne gre za reakcijo na cepivo, temveč na dejanje cepljenja oziroma strah pred njim ali injekcijskimi iglami. Pojavlja se tudi pri jemanju vzorcev krvi.

Kako omedlevico preprečiti?

Če vemo, da nas ali našega bližnjega muči strah pred cepljenjem, se lahko na to pripravimo.

Poskrbimo, da že pred cepljenjem dovolj pijemo, pri sebi imejmo vodo in kakšen slan prigrizek (slane preste, krekerji…). Za preusmeritev pozornosti lahko poskrbimo s klepetom, poslušanjem glasbe ali branjem. Oblačila naj bodo ohlapna, da se lahko cepljenje izvede čim hitreje, osebo lahko spodbujamo tudi h globokemu, mirnemu dihanju.

Zelo pomembno je, da se že pred cepljenjem z otrokom ali mladostnikom pogovorimo in mu pojasnimo, kako postopek poteka in kaj lahko pričakuje. Še posebej pomemben je pogovor s tistimi mladostniki, ki so v preteklosti že doživeli s stresom in strahom povezane simptome ob cepljenju ali pa so ob cepljenju celo že omedleli. Pojasniti jim moramo, da je to sicer neprijetno, a da ni nevarno in da se to zgodi veliko najstnikom.

Napenjanje mišic

Ena od tehnik, ki so se izkazale kot učinkovite pri preprečevanju omedlevice, je tehnika napenjanja mišic. To namreč poveča krvi pritisk, kar prepreči nenaden padec pritiska, ki povzroči omedlevico. Tehnika je primerna za vse, starejše od 7 let, poteka pa takole:

1. Sedeš na stol.

2. Stisneš ali napneš mišice nog in trebuha.

3. Mišice napenjaš 10-15 sekund, tvoj obraz bo postal topel.

4. Mišice sprostiš za 20-30 sekund.

Vajo ponavljaš, dokler cepljenje ni mimo oziroma dokler ne mine občutek omotičnosti. Pomembno je, da ob tem NE napenjaš mišic rok.

Umirjanje dihanja

Ena od stresnih reakcij na cepljenje je tudi hiperventilacija, torej vedno hitrejše dihanje, kar lahko vodi tudi omedlevico. V tem primeru skozi stisnjene ustnice dihamo počasi, eno roko lahko položimo na trebuh pod rebra, drugo pa na prsni koš, kar nam pomaga preusmeriti pozornost. Poskusimo lahko z roko prekriti usta in eno nosnico ter dihati samo skozi drugo nosnico, pomaga tudi, če zakašljamo, počasi ponavljamo abecedo, štejemo ali naštevamo stvari in podobno.

Ukrepi ob pojavu omedlevice

Kljub temu, da gre za izjemno neprijeten pojav, je pomembno, da ob pojavu omedlevice po cepljenju ali njenih znakov ostanemo čim bolj mirni. Omedlevica ne potrebuje posebnega zdravljenja, zadostuje namestitev v ležeči položaj, z dvignjenimi nogami, kar pospeši vračanje krvi v glavo. Če nezavestnega držimo pokonci, lahko nezavest traja dlje. Ko je oseba spet pri zavesti, ji lahko damo piti malo vode, ki je lahko tudi sladkana ali soljena.

Običajna omedlevica ali resno stanje?

Pomembno je razlikovati med običajno omedlevico ter resnimi stanji, kot so epileptični napadi ali koma. Po epileptičnem napadu je oseba zmedena, utrujena in dremava, pri komi pa gre za dolgotrajno stanje nezavesti, iz katerega bolnika ni mogoče prebuditi. Pri omedlevici pa oseba po nekaj sekundah ali minutah pride k sebi, ob tem ni zmedena in se spominja opozorilnih znakov.

Nezavest je lahko tudi posledica alergične reakcije na katero od sestavin cepiva. Alergične reakcije so izjemno redke, približno ena na milijon odmerkov. Simptomi alergične reakcije so izpuščaji, otekanje oči in obraza, težave z dihanjem, povečan srčni utrip, nizek krvni pritisk in trebušni krči.

Drugi s strahom pred cepljenjem povezani znaki

Ljudje, ki občutijo strah pred cepljenjem, lahko izkusijo tudi vrsto drugih s strahom in stresom povezanih znakov, kot so zvonjenje v ušesih, glavobol, vrtoglavica, hiperventilacija (vedno hitrejše dihanje), hitrejše bitje srca, slabost, siljenje na bruhanje ali bruhanje, potna in mrzla koža, suha usta…

Tudi ti znaki se lahko pojavijo tik pred cepljenjem oziroma v obdobju do 15 ali 30 minut po cepljenju. Zanimivo je, da se lahko s stresom povezane reakcije na cepljenje pojavijo tudi pri ljudeh, ki strahu pred cepljenjem ne občutijo zavestno.

Tripanofobija, strah pred iglami

Strah pred medicinskimi postopki, ki vključujejo igle, se imenuje tripanofobija in je zelo pogost. Občuti jo med 20 in 50 % najstnikov in med 20 in 30 % mladih odraslih, pri čemer so k njej bolj nagnjena dekleta. Pogostost tripanofobije upada s starostjo.

Zanimivo je, da ne bodo vsi s tripanofobijo ob cepljenju omedleli, in nasprotno - sinkopo lahko doživijo tudi ljudje, ki strahu pred iglami sploh nimajo.