Priporočljiva cepljenja za popotnike

Hepatitis A

Cepljenje proti hepatitisu A je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo v države, kjer je bolezen srednje ali močno prisotna. To so vse države Afrike, srednje in južne Amerike ter celotne Azije (razen Japonske, Južne Koreje in Singapurja) države Oceanije (razen Avstralije in Nove Zelandije) ter nekatere države vzhodne in jugovzhodne Evrope: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Romunija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Severna Makedonija, Kosovo, Albanija in Turčija.

Hepatitis A je ena najpogostejših bolezni potnikov, proti kateri se lahko cepimo, in cepljenje je priporočljivo ne glede na namen in trajanje potovanja, vrsto namestitve in načina prehranjevanja na potovanju. Ocenjeno tveganje potnikov za okužbo s hepatitisom A pri potovanju na našteta območja je en oboleli na deset tisoč potnikov.

Ne glede na cilj potovanja je cepljenje proti hepatitisu A še posebej priporočljivo za moške, ki  imajo spolne odnose z moškimi, za bolnike s kroničnimi obolenji jeter in za okužene s HIV. Tem skupinam cepljenje proti hepatitisu A krije zdravstveno zavarovanje.

Za zaščito sta potrebna dva odmerka cepiva v časovnem presledku od 6 do 24 mesecev. Prvi odmerek je treba prejeti mesec dni pred potovanjem, cepljenje je zelo učinkovito.

Preberite si več o cepljenju proti hepatitisu A.

 

Hepatitis B

Cepljenje proti hepatitisu B je priporočljivo za vse potnike, ki proti tej bolezni še niso bili cepljeni in potujejo v države, kjer je bolezen srednje ali močno prisotna (celotna Afrika, Bližnji Vzhod, celotna Azija, Vzhodna Evropa, severni del Kanade, Aljaska, Srednja Amerika, severni del Južne Amerike). Ocenjeno tveganje potnikov za okužbo z virusom hepatitisa B pri potovanju na ta območja je okoli 0,3 do 1 oboleli na deset tisoč potnikov.

Za nekatere skupine cepljenje proti hepatitisu B pri nas krije zdravstveno zavarovanje, med njimi tudi za bolnike s kroničnimi jetrnimi in ledvičnimi obolenji, za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, za hemofilike in za bolnike, ki potrebujejo imunosupresivno zdravljenje, za okužene z virusom HIV ter za uživalce drog z injiciranjem in njuhanjem. Za vse potnike, ki pripadajo kateri od naštetih skupin, je cepljenje proti hepatitisu B priporočljivo ne glede na to, kam nameravajo odpotovati.

Za dobro zaščito pred hepatitisom B moramo prejeti odmerke cepiva, običajno po shemi 0, 1, 6 mesecev, od tega je treba vsaj prva dva odmerka prejeti pred potovanje. Zaščita po cepljenju je dolgotrajna in obnovitveni odmerki ob novih potovanjih niso potrebni.

Preberite si več o cepljenju proti hepatitisu B.

 

Klopni meningoencefalitis (KME)

Poleg baltskih držav in Rusije je Slovenija je eno glavnih svetovnih žarišč KME, zato je cepljenje že brez popotniških načrtov priporočljivo za vse naše državljane. Druge države, kjer se pojavljajo žarišča KME, so Albanija, Avstrija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Kitajska, Hrvaška, Danska, Finska, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Mongolija, Norveška, Poljska, Južna Koreja, Romunija, Srbija, Slovaška, Švedska, Švica, Turčija in Ukrajina. Ker klopi ob nizkih temperaturah mirujejo, je nevarnost okužbe največja v obdobju od aprila do novembra v območjih do 1500 metrov nadmorske višine. S KME se lahko okužimo tudi z uživanjem nepasteriziranega mleka, zato se je temu na potovanjih v našteta območja priporočljivo izogibati.

KME je zelo resna okužba centralnega živčnega sistema, ki lahko pusti trajne posledice. Približno 5 % bolnikom ostanejo trajne ohromitve, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvijejo dolgotrajne posledice, kot so glavobol, utrujenost, slabše prenašanje stresnih dogodkov, motnje spomina in zbranosti, motnje ravnotežja in sluha ter tresenje. Zdravila za KME ne poznamo, zato je edina zanesljiva zaščita cepljenje.

Preberite si več o cepljenju proti KME.

Trebušni tifus

Cepljenje proti trebušnemu tifusu je dodaten ukrep proti črevesnim okužbam na potovanju, seveda ob sočasnem upoštevanju priporočil za varno uživanje hrane in pijače. Učinkovitost cepiv proti tej bolezni je sicer relativno nizka in z leti hitro upada, a je uporaba cepiva varna in smiselna tudi zaradi naraščanja odpornosti bakterij na antibiotike.

Cepljenje proti trebušnemu tifusu je ne glede na način in trajanje potovanja priporočljivo za:

  • ljudi, ki potujejo na območja višjega tveganja (Indija, Pakistan, Afganistan, Bangladeš, Nepal, Butan, Šrilanko, države Jugovzhodne Azije, Haiti, države Podsaharske Afrike z izjemo Južne Afrike, Lesota in Esvatinija) ter
  • ljudi, ki potujejo na območja srednje visokega tveganja in bodo imeli tesnejše stike z lokalnim prebivalstvom ter bodo zaradi načina potovanja bolj izpostavljeni okužbi (države Bližnjega vzhoda in osrednje Azije s Kitajsko in Mongolijo, države Severne Afrike, Južna Afrika, Lesoto in Esvatini, države Srednje Amerike, vključno s karibskimi otoki, vsi pacifiški otoki ter vse države Južne Amerike, razen Argentine, Čila in Urugvaja).

Ocenjeno tveganje za okužbo s trebušnim tifusom je od 1 do 3 ljudi na deset tisoč potnikov pri potovanjih v južno in jugovzhodno Azijo ter od 1 do 5 ljudi na sto tisoč potnikov pri potovanju v Afriko in Južno Ameriko.

Za cepljenje proti trebušnemu tifusu imamo na voljo mrtvo (inaktivirano) cepivo, ki je primerno za starejše od dveh let. Potnik mora prejeti en odmerek cepiva vsaj 14 dni pred odhodom, obnovitveni odmerek pa je potreben ob ponovni izpostavljenosti, če so od zadnjega cepljenja minila več kot tri leta.

 

Steklina

Preventivno cepljenje proti steklini je priporočljivo za potnike, ki potujejo v države vzhodne Evrope in Balkana, Azije, Afrike ter srednje in južne Amerike, kjer bodo v stiku z domačimi ali divjimi živalmi, hkrati pa bodo imeli zaradi načina potovanja manjše možnosti za hiter dostop do zdravstvene oskrbe. Če se preventivno cepimo proti steklini, ob okužbi ne potrebujemo zaščite s specifičnmi imunoglobulini, ki so zlasti v državah v razvoju težko dosegljivi in zelo dragi. Še vedno pa po ugrizu stekle živali čim prej potrebujemo dodatne odmerke cepiva, in sicer samo dva (namesto štirih za tiste, ki pred okužbo niso bili preventivno cepljeni), zato je treba kljub opravljenemu preventivnemu cepljenju po ugrizu živali vedno čim hitreje obiskati zdravnika.

Preventivnega cepljenja se moramo lotiti najmanj tri tedne pred odhodom na pot, saj so za vzpostavitev zaščite potrebni trije odmerki cepiva, ki jih prejmemo po shemi 0, 7, 21 dni.

Preberite si več o cepljenju proti steklini.

 

Gripa

Cepljenje proti gripi je priporočljivo za vse potnike, ki potujejo v sezoni, značilni za gripo, in sicer za potnike, ki med aprilom in septembrom potujejo na južno poloblo ter med novembrom in februarjem potujejo po severni polobli. V tropskih in subtropskih krajih pa je virus gripe prisoten vse leto. Še posebej je cepljenje proti gripi priporočljivo za potnike z večjim tveganjem za težji potek gripe in pojav zapletov. To so starejši od 65 let, bolniki s kroničnimi boleznimi in stanji, ki slabijo njihovo imunsko odpornost, majhni otroci in nosečnice. Cepljenje je treba opraviti vsaj dva tedna pred potovanjem.

Preberite si več o cepljenju proti gripi.

 

Tetanus

Cepljenje proti tetanusu je priporočljivo za potnike, ki še niso bili cepljeni ali so bili cepljeni nepopolno ali če je od zadnjega odmerka popolnega cepljenja ali od zadnjega obnovitvenega odmerka minilo več kot deset let, še zlasti, če obstaja tveganje za poškodbe (alpinizem, treking).

Preberite si več o cepljenju proti tetanusu.

 

Otroška paraliza

Svetovna zdravstvena organizacija vsem, ki za več kot 4 tedne potujejo na območja, kjer je nevarnost okužbe (Afganistan, Pakistan, Nigerija, Somalija, Indonezija, Papua Nova Gvineja, DR Kongo, Kenija, Niger, Mozambik), priporoča, da pred odhodom dobijo obnovitveni odmerek cepiva, če v zadnjih 12 mesecih niso bili cepljeni proti tej bolezni. Seveda priporočilo o cepljenju velja tudi za tiste, ki doslej proti otroški paralizi sploh še niso bili cepljeni. Opravljeno cepljenje se vpiše v mednarodno knjižico o cepljenju. Ob odhodu lahko omenjene države od potnikov, ki so tam bivali več kot štiri tedne, zahtevajo potrdilo o opravljenem cepljenju.

Preberite si več o cepljenju proti otroški paralizi.

 

Japonski encefalitis

Cepivo proti japonskemu encefalitisu v Sloveniji trenutno ni dosegljivo.

Cepljenje predstavlja dodaten ukrep proti okužbi z japonskim encefalitisom ob hkratnem izvajanju ukrepov proti pikom komarjev. Pred izvedbo cepljenja je treba pretehtati možnosti  okužbe pri potniku, neželene učinke cepljenja in ceno cepljenja. Tveganje za pojav bolezni pri potnikih je zelo majhno in znaša manj kot enega okuženega na milijon potnikov, a bolezen je zelo resna. Smrtnost je od 20 do 30 %, težke posledice pa ostanejo 30 do 50 % ljudem, ki bolezen prebolijo.

Cepljenje proti japonskemu encefalitisu je priporočljivo za vse, ki:

  • potujejo na endemična območja v sezoni prenosa virusa,
  • ki nameravajo bivati na podeželju in se udeleževati aktivnostmi na prostem v večernih in nočnih urah ter
  • tistim, ki potujejo na območja, kjer poteka izbruh japonskega encefalitisa.

Za potnike, ki bodo v endemičnih območjih za krajši čas obiskali velika mesta izven sezone prenosa virusa, je cepljenje manj smiselno.

 

Japonski encefalitis se sicer pojavlja:

  • vse leto na celotnem območju Šrilanke, Tajske, Laosa, Vietnama, Bruneja, Indonezije, Vzhodnega Timorja, Papue Nove Gvineje in Filipinov ter na celotnem območju, razen velikih mest, v Maleziji;
  • od maja do oktobra na celotnem območju Bangladeša, Mjanmarja in Kambodže ter na celotnem območju, razen velikih mest, na Tajvanu in v Koreji;
  • na jugovzhodu Pakistana;
  • v severnih predelih Indije od maja do oktobra, v južnih predelih pa vse leto;
  • v južnem nižinskem delu Nepala od junija do oktobra;
  • na območju celotne Kitajske od junija do oktobra, razen v provincah Tibet, Xinjiang in Qinghai ter v velikih mestih;
  • na območju celotne Japonske od julija do oktobra, razen na otoku Hokkaido in v velikih mestih,
    na otokih v ožini Torres med severozahodno Avstralijo in Papuo - Novo Gvinejo od decembra do maja.

Cepljenje se izvede z mrtvim (inaktiviranim) cepivom. Potrebna sta dva odmerka v razmaku  28 dni. Drugi odmerek je treba prejeti vsaj sedem dni pred prihodom na endemično območje. Otroci od starosti dveh mesecev do dopolnjenega tretjega leta prejmejo polovičen odmerek cepiva. Pri uporabi hitre sheme cepljenja je med odmerkoma potreben sedem dnevni presledek, vendar ni primerna za mlajše od 18 let in starejše od 65 let. Potniki, ki ponovno potujejo na endemična območja, morajo obnovitveni odmerek cepiva prejeti med 12 do 24 mesecev po zaključenem osnovnem cepljenju.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se