herpes zoster

Herpes zoster ali pasovec se kaže kot izjemno boleč, mehurčast kožni izpuščaj, ki vsaj enkrat v življenju prizadane od 10 do 30 % odraslih ljudi. Med hujše zaplete bolezni sodi postherpetična nevralgija (PHN), več mesecev trajajoča huda bolečina, ki lahko bolnika privede na rob obupa.

Za boleznijo herpes zoster ali pasovec lahko zbolijo vsi, ki so kdaj preboleli norice, saj gre za ponoven izbruh virusa varičela zoster, ki se po prebolelih noricah skriva v hrbtenjači. Sprožilni dejavniki v celoti niso znani, verjetno gre za prehodno ali trajno oslabljen imunski odziv gostitelja. Herpes zoster se pojavi na določenem pasu kože v obliki bolečih mehurčkov, najpogosteje na prsih, vratu, obrazu, trebuhu ali na ledvenem predelu. Bolnik najprej čuti pekočo bolečino na določenem delu kože, običajno samo na polovici telesa, po nekaj dneh pa se na tem mestu pojavijo mehurčki s prozorno tekočino. Mehurčki se lahko združujejo v večje mehurje, ko počijo, pa jih prekrijejo kraste. Bolnik je kužen, dokler so na njegovi koži prisotni mehurčki. Ko se ti spremenijo v kraste, se virus ne širi več. V večini primerov bolezen ne pusti trajnih posledic na koži.

Med manjše zaplete sodi bakterijska okužba, zaradi katere se koža zagnoji, zaradi česar je celjenje počasnejše in lahko pusti brazgotine. Dodatni zapleti se lahko pojavijo tudi na predelu izbruha bolezni. Če se herpes zoster pojavi na področju spolovil, lahko povzroči motnje pri uriniranju, če se pojavi na območju ušesa, lahko povzroči motnjo ravnotežja, če se razširi na ustno votlino, povzroča težave pri prehranjevanju, kadar pa se pojavi na območju očesne veje obraznega živca, lahko vnetje vodi tudi do izgube vida.

Ker bolezen vpliva tudi na osrednje živčevje, lahko prizadene druge možganske živce ali povzroči ohromelost. Pri bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom se lahko herpes zoster razširi po vsem telesu, v najhujših primerih lahko negativno vpliva tudi na delovanje notranjih organov, kot so jetra in pljuča. Med najhujše in najdlje trajajoče zaplete, ki se pojavi pri približno 20 % bolnikov, sodi postherpetična nevralgija, ki je posledica vnetja živca in ki se izrazi kot več mesecev trajajoča huda bolečina, ki je običajna protibolečinska zdravila ne odpravijo in ki lahko bolnike prižene na rob obupa.

Zbolijo predvsem starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom (redkeje tudi mladostniki in otroci), če ne pride do zapletov, pa je bolezen samoozdravljiva. Kadar se herpes zoster pojavi v razširjeni obliki, je to lahko znak oslabitve imunskega sistema in nakazuje na pojav drugih bolezni.

Herpes zoster se ne prenaša iz človeka na človeka, a virus varičele zoster se lahko preko tekočine iz mehurčkov prenese na človeka, ki noric ni nikoli prebolel ali bil proti njim cepljen. To je še posebej nevarno za nosečnice in za novorojenčke z nizko porodno težo, sladkorne bolnike ter ljudi z oslabljenim imunskim sistemom (denimo zaradi kemoterapije, presaditve organov ali bolezni, kot je HIV).

Da preprečimo vnetne zaplete bolezni, je treba kožo sterilno pokrivati. Če je vnetje hudo, si pomagamo z obkladki fiziološke raztopine. Herpes zoster zdravimo s protivirusnimi zdravili, ki skrajšajo trajanje izpuščaja in zmanjšajo širjenje virusa, a najbolj zanesljiva zaščita pred herpes zostrom je cepljenje.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Cepivo proti herpes zostru, ki preprečuje razvoj bolezni in ščiti pred hudo bolečino zaradi postherpetične nevralgije, priporočajo starejšim od 60 let. Cepijo se lahko tudi tisti, ki so že preboleli norice ali herpes zoster, a le, ko ni več vidnih kožnih sprememb.

Zdravnik lahko cepljenje proti herpes zostru priporoča tudi bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom.

Cepljenje se opravi pri izbranem zdravniku ali v ambulanti območne enote NIJZ. Potreben je samo en odmerek cepiva, ki ga običajno vbrizgajo v mišico na roki, pri ljudeh z motnjami strjevanja krvi pa se cepivo vbrizga pod kožo.

Cepljenje je samoplačniško.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
IME VRSTA

ZOSTAVAX

Cepivo proti herpes zostru.
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Cepivo proti herpes zostru je v Sloveniji na voljo od leta 2016, cepijo pa predvsem starejše od 60 let, saj se pri tej starostni skupini bolezen tudi najpogosteje pojavlja.

Podatki kažejo, da je cepljenje pri starejših od 60 let za 51 % zmanjšalo pojav bolezni herpes zoster, pojav postherpetične nevralgije pa se zmanjšal za 67 %.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Proti herpes zostru se ne smejo cepiti:

  • ljudje, ki so alergični ali preobčutljivi na sestavine cepiva (želatina, neomicin),
  • oboleli za tuberkulozo,
  • nosečnice ter
  • bolniki z akutno infekcijo.

 

Ker gre za živo cepivo z oslabljenimi virusi, se proti herpes zostru ne smejo cepiti bolniki z oslabljenim imunskim sistemom, in sicer:

  • bolniki, ki se zdravijo s kemoterapijo, radioterapijo ali biološkimi zdravili,
  • bolniki, ki jemljejo zdravila za zaviranje imunskega odziva (imunosupresive),
  • bolniki s HIV, ki imajo manj kot 200 celic CD4 na kubični mililiter krvi, in
  • bolniki s primarno imunsko pomanjkljivostjo.

 

Cepljenje odsvetujejo tudi vsem, ki darujejo matične celice ali organe.

Neželeni učinki

Neželeni učinki cepiva so večinoma blagi in prehodni. Med pogostejše sodijo reakcije na mestu cepljenja (rdečica, srbečica, bolečina, oteklina, modrica, zatrdlina), glavobol ter bolečine v mišicah in sklepih. Redkeje se lahko pojavijo siljenje na bruhanje in otekanje bezgavk.

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se