hepatitis A

Virusni hepatitis A je zelo nalezljiva bolezen, ki povzroči vnetje jeter, običajno pa jo prepoznamo po pojavu zlatenice. Za razliko od virusov hepatitisa B in C ne povzroča kronične jetrne bolezni, a lahko v hujših primerih vodi v odpoved jeter. Hepatitis A letno povzroči približno 1,5 milijona akutnih okužb.

Virus hepatitisa A najdemo v blatu okuženih ljudi, prenaša pa se z vodo, hrano, prek umazanih rok, okuženih predmetov (predvsem v sanitarnih prostorih) ter z bližnjimi stiki z okuženimi. Virus je posebej nevaren za starejše ljudi, nosečnice, kronične bolnike ter bolnike z okvaro jeter. Okužbe so pogostejše v bolj umazanih okoljih z neurejeno kanalizacijo, v redkih primerih pa se lahko s hepatitisom A okužimo pri transfuziji krvi, transplantaciji organov ali stiku z okuženo krvjo.

Po okužbi z virusom se prvi znaki bolezni lahko pojavijo že po 15 dneh, v nekaterih primerih pa šele po štirih tednih ali kasneje (do 50 dni po okužbi). Bolnik je kužen že dva tedna pred pojavom simptomov, ves čas med prebolevanjem bolezni ter še dva tedna po pojavu zlatenice. V tem času je v njegovem blatu prisotna velika količina virusa. Nekateri bolniki ne kažejo znakov bolezni, a preko blata širijo bolezen.

Zaradi vnetja jeter je bolnik utrujen, ima vročino, se slabo počuti in občuti bolečino desno pod rebri. Za bolezen je značilen tudi pojav zlatenice. Poleg kože lahko porumenijo tudi oči, urin postane temnejši, blato pa svetlejše. Zdravljenje hepatitisa A poteka v obliki lajšanja simptomov, svetuje pa se predvsem mirovanje ter lahka prehrana. V času zdravljenja odsvetujejo uporabo zdravil, ki vsebujejo paracetamol, ter zdravil proti bruhanju. Okrevanje lahko traja tudi več mesecev. Po prebolelem hepatitisu A bolniki večinoma ne čutijo posledic, na bolezen pa so imuni do konca življenja. V redkih primerih, predvsem pri starejših bolnikih, lahko bolezen povzroči resne zaplete, tudi odpoved jeter.

Pred okužbo z virusom hepatitisa A se lahko preventivno zavarujemo z rednim in temeljitim umivanjem rok z milom in čisto vodo. Na območjih, kjer je tveganje za okužbo večje, je nujna previdnost pri prehranjevanju, izogibamo se surovi hrani, jedi morajo biti sveže pripravljene, dobro kuhane ali pečene, zelenjavo in sadje olupimo sami. Pijemo samo originalno zaprte ali prevrete pijače ter higiensko neoporečno vodo. Če nismo prepričani o čistoči, pijemo ustekleničeno ali sveže prekuhano vodo. Najbolj zanesljiva zaščita pred okužbo pa je cepljenje.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Cepljenje proti hepatitisu A v Sloveniji ni obvezno, je pa priporočljivo za vse, ki bi želeli biti trajno zaščiteni in so bolj izpostavljeni možnosti okužbe z virusom hepatitisa A.

1. Iz zdravstvenih razlogov je cepljenje priporočljivo za:

  • ljudi z motnjami strjevanja krvi, predvsem hemofilike,
  • ljudi s kroničnim jetrnim obolenjem (tudi hepatitisom B in C),
  • bolnike pred transplantacijo jeter,
  • bolnike s HIV/aidsom
  • in za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi.

 

Cepljenje v teh primerih priporoči zdravnik ustrezne specialnosti in ga krije zdravstveno zavarovanje.

2. Zaposlene, ki:

  • službeno potujejo v predele sveta s slabšimi higienskimi razmerami (Afrika, Indija, Azija, Bližnji in Daljni Vzhod, Srednja in Južna Amerika),
  • pri svojem delu lahko pridejo v stik s človeškimi iztrebki in komunalnimi odpadki (npr. komunalni delavci) in
  • so pri delu v laboratoriju lahko izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa A.

 

V teh primerih potrebo po cepljenju določa izjava o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta, plačnik cepljenja pa je delodajalec.

3. Popotnike,

ki zasebno potujejo v v predele sveta s slabšimi higienskimi razmerami (Afrika, Indija, Azija, Bližnji in Daljni Vzhod, Srednja in Južna Amerika). Cepljenje je v tem primeru samoplačniško.

4. Cepljenje po izpostavitvi bolezni

Proti hepatitisu A se lahko zaščitimo tudi do 14 dni po tem, ko smo bili izpostavljeni virusu. To je priporočljivo za vse, tudi otroke od 1. leta starosti, ki so bili izpostavljeni okužbi z virusom hepatitisa A, pred tem niso bili cepljeni oziroma bolezni niso preboleli in so hkrati:

  • tesni kontakti oseb, ki imajo potrjeno okužbo s hepatitisom A (živijo v istem gospodinjstvu, so spolni partnerji okuženega ali so si z okuženim delili pribor za uporabo nedovoljenih drog),
  • osebje in otroci v jaslih ali vrtcih ter njihovi družinski člani,
  • izpostavljeni skupnemu viru okužbe (na primer okuženemu zaposlenemu, ki pripravlja in rokuje s hrano).
PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
IME VRSTA Uporabljamo ga za:

AVAXIM 80 U PEDIATRIC

Cepivo proti hepatitisu tipa A z inaktiviranimi virusi otroke preventivno

HAVRIX 1440

Cepivo proti hepatitisu tipa A z inaktiviranimi virusi odrasle kot zaščita pred okužbo ter do dva tedna po okužbi

HAVRIX 720

Cepivo proti hepatitisu tipa A z inaktiviranimi virusi otroke kot zaščita pred okužbo ter do dva tedna po okužbi

TWINRIX

Cepivo proti hepatitisu tipa A in tipa B odrasle preventivno
UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Cepiva proti hepatitisu A ne vsebujejo živega virusa, zato ne morejo povzročiti okužbe z boleznijo.

Pri cepivih Havrix se osnovno cepljenje izvede z enim odmerkom cepiva, za dolgotrajno zaščito pa je priporočljiv obnovitveni odmerek od 6 do 12 mesecev po osnovnem cepljenju.

Pri cepivih Avaxim 80 U Pediatric se osnovno cepljenje izvede z enim odmerkom cepiva, za dolgotrajno zaščito pa je priporočljiv obnovitveni odmerek od 6 do 36 mesecev po osnovnem cepljenju.

Pri cepivu Twinrix se osnovno cepljenje izvede s tremi odmerki cepiva (drugi odmerek en mesec po prvem in tretji odmerek šest mesecev po prvem).

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Proti hepatitisu A se ne smejo cepiti ljudje, ki so preobčutljivi na katero od sestavin cepiva.

Cepiti se ne smemo tudi takrat, ko imamo visoko vročino. Blažja okužba, kot je prehlad, ne predstavlja ovire za cepljenje proti hepatitisu A.

Neželeni učinki

Neželeni učinki se nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti hepatitisu A . Najpogostejši neželeni učinki pa so:

  • razdražljivost
  • nespečnost
  • glavobol
  • bolečine v trebuhu, driska, slabost, bruhanje
  • bolečine v mišicah in sklepih
  • rdečina in zateklina na mestu cepljenja
  • vročina in utrujenost.

 

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se