Pomen cepljenja odraslih

Cepljenje navadno povezujemo z otroki, vendar obstaja kar nekaj razlogov, da se cepimo tudi odrasli. Proti katerim boleznim oziroma katera cepiva potrebujemo v odrasli dobi, je odvisno od našega trenutnega načina življenja, poklica, ki ga opravljamo, zdravstvenega stanja, predhodno prejetih cepiv in ne nazadnje dopustniških načrtov.

Cepljenje v odrasli dobi omogoča zaščito posamezniku in njegovim najbližjim. Če s cepljenjem zaščitimo sebe, lahko s tem pred različnimi okužbami zaščitimo tudi dojenčke, ki so še premajhni, da bi jih pred boleznimi lahko zaščitili s cepivi, kronične bolnike in starejše ljudi, s katerimi imamo pogoste stike, kot so babice in dedki. Ni namreč malo bolezni, ki jih odrasli sredi življenja z lahkoto prebolimo, če z njimi okužimo starejšega človeka, pa je takšna okužba zanj lahko usodna.

Žal v odrasli dobi na cepljenje radi pozabimo, sploh če smo bili v otroški dobi cepljeni po takrat veljavnem programu. A program obveznih cepljenj se spreminja, potrebni so obnovitveni odmerki, na trg so prišla nova cepiva proti boleznim, ki v času naše mladosti še niso obstajala. Vsak odrasel bi se zato moral pri svojem zdravniku pozanimati o priporočljivih cepljenjih zanj.

Večina cepljenj v odrasli dobi je samoplačniških, nekatera pa krije obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer:

  • vsa cepljenja, ki jih na podlagi našega zdravstvenega stanja ali iz epidemioloških razlogov odredi zdravnik specialist,
  • priporočljivo cepljenje proti davici in tetanusu,
  • cepljenje proti gripi za kronične bolnike,
  • cepljenje proti oslovskemu kašlju za nosečnice in
  • cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu za tiste, ki bodo v letu 2019 dopolnili 49 let starosti.

 

O cepljenju bi morali resno razmisliti tudi, če ste kronični bolnik ali imate iz katerega koli razloga oslabljen imunski sistem. Več informacij o tem najdete v rubriki Kronični bolniki.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se