Priporočena cepljenja starejših
COVID-19
Covid-19 je za starejše od 65 let daleč najbolj nevaren, tveganje pa je še večje, če starostnike pestijo kronične bolezni. Smrtnost v starostni skupini nad 85 let je v Sloveniji sredi septembra 2022 znašala slabih 17 %, v starostni skupini od 75 do 84 let dobrih 6.5 %, v starostni skupini od 65 do 74 let pa 1.7 %.
Za starejše od 60. let je zato ključna dobra zaščita s cepljenjem, ki naj poleg osnovnega cepljenja vključuje tudi dva poživitvena odmerka in sezonske poživitvene odmerke.
Več informacij:
Gripa
Gripa daleč največji davek pobere v starosti skupini starejših od 65 let. V tej skupini je namreč kar med 70 do 80 % vseh smrti zaradi gripe ter med 50 in 70 % bolnišničnega zdravljenja. Zato je vsakoletno cepljenje proti gripi za starostnike zelo priporočljivo, še posebej, če imajo tudi kakšno kronično bolezen, saj se v takšnih primerih gripa še pogosteje konča s smrtjo. Pri starejših je cepivo proti gripi nekoliko manj učinkovito pri preprečevanju okužbe, tako da lahko kljub cepljenju zbolijo, je pa potek bolezni pri cepljenih starostnikih lažji, cepljenje je tudi zelo učinkovito pri preprečevanju hujših zapletov bolezni in smrtnega izida.
Žal se Slovenija uvršča med države z najmanjšo precepljenostjo starejših proti gripi v Evropski uniji. Giblje se okoli desetih odstotkov, cilj Svetovne zdravstvene organizacije pa je, da bi se proti gripi vsako leto cepilo 75 % starejših od 65 let.
Cepljenje proti gripi je pri nas brezplačno in običajno od oktobra dalje poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE NIJZ). Cepivo je varno in nima resnejših neželenih učinkov, zato ni tehtnih razlogov, da se starejši proti gripi ne bi cepili.
Preberite si več o cepljenju proti gripi.
Pnevmokokne okužbe
Pnevmokoki so najpomembnejši povzročitelji pljučnice pri starejših in pri kroničnih bolnikih ter pogost vzrok za hospitalizacijo predvsem v zimskem času. Zaradi pridruženih bolezni in slabšega delovanja imunskega sistema so znaki pljučnice pri starejših pogosto nespecifični in bolezen lahko poteka brez visoke temperature ali kašlja. Starejši bolniki so lahko samo zmedeni, odklanjajo hrano in tekočino. Zapleti pri takih bolnikih so pogosti in kljub antibiotičnemu zdravljenju je okrevanje dolgotrajno. Drugi problem pa je velika pojavnost na antibiotike odpornih bakterij. Zato je za starejše cepljenje proti tovrstnim okužbam še bolj pomembno. K zaščiti starostnikov proti pnevmokoknimi boleznimi pomembno prispeva, če se proti pnevmokoknim okužbam cepijo tudi otroci, s katerimi so starejši v pogostih stikih.
Proti pnevmokoknim okužbam se lahko cepimo kadarkoli pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepljenje s 23-valentnim cepivom je za vse, starejše od 65. let, brezplačno.
Preberite si več o cepljenju proti pnevmokoknim okužbam.
Herpes zoster ali pasOvec
Herpes zoster ali pasovec je izjemno boleča bolezen, ki lahko prizadene vse, ki so kdaj preboleli norice (vodene koze). Povzroča ga namreč isti virus (varičela zoster), ki se po prebolelih noricah skriva v hrbtenjači in se lahko kasneje v življenju ponovno aktivira. To se zgodi pri od 20 do 35 % ljudi, ki so preboleli norice. Pri do 40 % tistih, ki zbolijo, se pojavijo zapleti, kot je postherpetična nevralgija. To je izjemno huda bolečina, ki lahko traja več mesecev in ki se ne odziva na protibolečinska zdravila, bolnikom pa pomembno poslabša kakovost življenja in jih lahko pripelje na rob obupa. Pri starostnikih tveganje za razvoj pasovca narašča. Najvišje je po 75. letu, učinkovitost zdravljenja pa je negotova, zato je cepljenje priporočljivo predvsem za starejše od 60 let. Cepljenje je samoplačniško, izvajajo pa ga izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Preberite si več o cepljenju proti herpes zostru.
Klopni meningoencefalitis (KME)
KME je resna in izjemno boleča okužba centralnega živčnega sistema, za katero ne poznamo zdravila. Obolevnost v Sloveniji je med najvišjimi na svetu, delež cepljenih pa zelo nizek. Celotna Slovenija že 50 let velja za žarišče KME, ki lahko pusti trajne posledice, ki obrnejo življenje na glavo tako bolniku kot njegovim bližnjim. Približno 5 % bolnikom ostanejo trajne ohromitve, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvije postencefalitični sindrom. Slovenija se uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi in v svetu. Največ obolelih je v starostni skupini od 55 do 64 let, sledi pa starostna skupina od 65 do 74 let. Učinkovitost cepljenja je pri starostnikih nekoliko nižja, zato morajo obnovitvene odmerke cepiva prejeti pogosteje, in sicer na vsaka tri leta. Cepljenje proti KME za starostnike je samoplačniško, izvajajo pa ga izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Preberite si več o cepljenju proti KME.
Tetanus
Čeprav je tetanus pri nas izjemno redka bolezen, saj smo proti njemu večinoma cepljeni že v otroštvu, se med starostniki še vedno pojavlja. Najpogosteje zbolevajo starejše ženske, rojene pred uvedbo obveznega cepljenja, ki se okužijo pri opravilih na njivah ali vrtovih. Moških bolnikov je manj, saj so bili proti tetanusu cepljeni med služenjem vojaškega roka. Priporočljivo cepljenje proti tetanusu krije zdravstveno zavarovanje, kot preventivno cepljenje ga izvajajo izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah, po poškodbi pa zdravnik, ki oskrbi rano.
Preberite si več o cepljenju proti tetanusu.