Priporočena cepljenja starejših

Gripa

Gripa daleč največji davek pobere v starosti skupini starejših od 65 let. V tej skupini je namreč kar med 70 do 80 % smrti zaradi gripe ter med 50 in 70 % bolnišničnega zdravljenja. Zato je vsakoletno cepljenje proti gripi za starostnike zelo priporočljivo, še posebej, če imajo tudi kakšno kronično bolezen, saj se v takšnih primerih gripa še pogosteje konča s smrtjo. Pri starejših cepivo proti gripi nekoliko slabše deluje, tako da lahko kljub cepljenju  zbolijo, je pa potek bolezni lažji in cepljenje je zelo učinkovito pri preprečevanju hujših zapletov bolezni in smrtnega izida.

Žal se Slovenija uvršča med države z najmanjšo precepljenostjo starejših proti gripi v Evropski uniji. Giblje se okoli desetih odstotkov, cilj Svetovne zdravstvene organizacije pa je, da bi se proti gripi vsako leto cepilo 75 % starejših od 65 let.

Cepljenje proti gripi je pri nas za starejše od 65 let brezplačno in običajno od oktobra dalje poteka pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (OE NIJZ). Cepivo pa je varno in nima resnejših neželenih učinkov, zato tehtnih razlogov, da se starejši proti gripi ne bi cepili, ni.

Preberite si več o cepljenju proti gripi.

 

Pnevmokokne okužbe

Pnevmokoki so najpomembnejši povzročitelji pljučnice pri starejših in pri kroničnih bolnikih ter pogost vzrok za hospitalizacijo predvsem v zimskem času. Zaradi pridruženih bolezni in slabšega delovanja imunskega sistema so znaki pljučnice pri starejših pogosto nespecifični in bolezen lahko poteka brez visoke temperature ali kašlja. Starejši bolniki so lahko samo zmedeni, odklanjajo hrano in tekočino. Zapleti pri takih bolnikih so pogosti in kljub antibiotičnemu zdravljenju je okrevanje dolgotrajno. Drugi problem pa je velika pojavnost na antibiotike odpornih bakterij. Zato je za starejše cepljenje proti tovrstnim okužbam še bolj pomembno. K zaščiti starostnikov proti pnevmokoknimi boleznimi pomembno prispeva, če se proti pnevmokoknim okužbam cepijo tudi otroci, s katerimi so starejši v pogostih stikih.

Proti pnevmokoknim okužbam se lahko cepimo kadarkoli pri izbranih zdravnikih v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Cepljenje je za določene skupine bolnikov brezplačno, sicer pa samoplačniško.

Preberite si več o cepljenju proti pnevmokoknim okužbam.

Herpes zoster ali pasavec

Herpes zoster ali pasavec je izjemno boleča bolezen, ki lahko prizadene vse, ki so kdaj preboleli norice. Povzroča ga namreč isti virus, ki se po prebolelih noricah skriva v hrbtenjači in se lahko kasneje v življenju ponovno aktivira. To se zgodi pri od 20 do 35 % ljudi, ki so preboleli norice. Pri do 40 % tistih, ki zbolijo, se pojavijo zapleti, kot je postherpetična nevralgija. To je izjemno huda bolečina, ki lahko traja več mesecev in se ne odziva na protibolečinska zdravila, bolnikom pa pomembno poslabša kakovost življenja in jih lahko pripelje na rob obupa. Pri starostnikih tveganje za razvoj pasavca narašča. Najvišje je po 75. letu, učinkovitost zdravljenja pa je negotova, zato je cepljenje priporočljivo predvsem za starejše od 60 let. Cepljenje je samoplačniško, izvajajo pa ga izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Preberite si več o cepljenju proti herpes zostru.

 

Klopni meningoencefalitis (KME)

KME je resna in izjemno boleča okužba centralnega živčnega sistema, za katero ne poznamo zdravila. Obolevnost v Sloveniji je med najvišjimi na svetu, delež cepljenih pa zelo nizek. Celotna Slovenija že 50 let velja za žarišče KME, ki lahko pusti trajne posledice, ki obrnejo življenje na glavo tako bolniku kot njegovim bližnjim. Približno 5 % bolnikom ostanejo trajne ohromitve, pri več kot tretjini bolnikov pa se razvije postencefalitični sindrom. Slovenija se uvršča med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi in v svetu. Največ obolelih je v starostni skupini od 55 do 64 let, sledi pa starostna skupina od 65 do 74 let. Učinkovitost cepljenja je pri starostnikih nekoliko nižja, zato morajo obnovitvene odmerke cepiva prejeti pogosteje, in sicer na vsaka tri leta. Cepljenje je samoplačniško (razen za otroke, ki so bili leta 2019 stari 3 leta, in odrasle, ki so bili leta 2019 stari 49 let), izvajajo pa ga izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah ter na območnih enotah Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Preberite si več o cepljenju proti KME.

 

Tetanus

Čeprav je tetanus pri nas izjemno redka bolezen, saj smo proti njemu večinoma cepljeni že v otroštvu, se med starostniki še vedno pojavlja. Najpogosteje zbolevajo starejše ženske, rojene pred uvedbo obveznega cepljenja, ki se okužijo pri opravilih na njivah ali vrtovih. Moških bolnikov je manj, saj so bili proti tetanusu cepljeni med služenjem vojaškega roka. Priporočljivo cepljenje proti tetanusu krije zdravstveno zavarovanje, kot preventivno cepljenje ga  izvajajo izbrani zdravniki v zdravstvenih domovih in zasebnih ambulantah, po poškodbi pa zdravnik, ki oskrbi rano. 

Preberite si več o cepljenju proti tetanusu.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se