Med 20. in 26. januarjem je potekal že 19. evropski teden preprečevanja raka na materničnem vratu. Večino primerov tega raka povzročajo okužbe s HPV, proti katerim se lahko zaščitimo s cepljenjem.

Cepljenje proti HPV v Sloveniji izvajamo od leta 2009 (za deklice), od leta 2021 pa tudi za dečke, in sicer v 6. razredu osnovne šole. Za učinkovito zaščito je namreč treba cepljenje proti HPV opraviti pred prvimi spolnimi stiki, saj gre za spolno prenosljivo okužbo. Poleg tega je v tej starosti imunski sistem močan in je zato cepljenje najbolj učinkovito.

Pri cepljenih je 42 % manj predrakavih sprememb

Slovenski državni program zgodnjega odkrivanja raka na materničnem vratu ZORA je nedavno v ugledni znanstveni reviji The Lancet Regional Health – Europe objavil raziskavo, ki je potrdila učinkovitost cepljenja proti HPV. Pojavnost predrakavih sprememb visoke stopnje je bila namreč pri generacijah cepljenih deklet kar 42 % manjša kot pri generacijah, ki možnosti cepljenja v 6. razredu osnovne šole še niso imele.

Zaradi učinkovitega državnega presejalnega programa in cepljenja se Slovenija uvršča med evropske države z najmanjšim bremenom raka na materničnem vratu. Leta 2023 smo v Sloveniji zabeležili 98 novih primerov te bolezni (oziroma 6,2 novih primerov na 100.000 žensk), v začetku 60. let pa je imela Slovenija 29 novih primerov na 100.000 žensk. 

To je rak mladih žensk

V zadnjih letih tako v Sloveniji letno odkrijemo in zdravimo okrog 1.500 predrakavih sprememb visoke stopnje, za rakom materničnega vratu pa zboli le še okoli 100 slovenskih žensk. Za razliko od drugih rakov, ki se večinoma pojavljajo pri starejših ljudeh, je rak materničnega vratu rak mladih žensk. Njihova povprečna starost ob odkritju raka v presejalnem programu je komaj 42 let. Vsako leto zaradi raka na materničnem vratu umre 40 žensk.

Cepi se približno polovica deklic in manj kot četrtina dečkov

Če se veliko zaupanje žensk v progam ZORA odraža v visoki udeležbi na preventivnih pregledih, pa je zaupanje v varnost in učinkovitost cepljenja proti HPV manjše. Povprečje cepljenjih deklic v zadnjih letih znaša okoli 50 %. Pri dekletih, ki so v lanskem šolskem letu (2023/2024) dopolnila 15 let, je bila precepljenost 59 %, precepljenost deklic v 6. razredu pa je bila komaj 40 %, kar nas uvršča med slabše v Evropi. Pri dečkih v 6. razredu je bila precepljenost v lanskem šolskem letu 22 %. Cilj Svetovne zdravstvene ogranizacije in Evropske unije v okviru Načrta za boj proti raku pa je do leta 2030 doseči 90 % precepljenost.

Odločitev proti cepljenju je velika odgovornost

Kot je na okrogli mizi ob zaključku januarja, ki je namenjen ozaveščanju o raku materničnega vratu, povedal Denis Baš, dr. med., specialist pediatrije, predsednik Sekcije za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo, so starši o cepljenju proti HPV različno informirani. Nekateri so s prednostmi cepljenja dobro seznanjeni, drugi pa imajo pomisleke zaradi strahu pred neželenimi učinki. »Staršem se najpogosteje zdi, da to cepljenje ni potrebno, bojijo pa se tudi neželenih učinkov, o katerih berejo na družbenih omrežjih, kar seveda ni verodostojen vir podatkov,« je poudaril dr. Baš. Dodal je, da bi se starši morali zavedati, kako veliko odgovornost o zdravju svojih otrok prevzamejo, če se odločijo, da otroka ne bodo cepili.

Cepivo je varno

Nadja Šinkovec Zorko, specialistka javnega zdravja iz NIJZ, pa je povedala, da je cepljenje proti HPV izjemno varno. Cepivo imamo na voljo od leta 2006, izdanih je bilo že več kot 500 milijonov odmerkov po vsem svetu, varnost cepiva pa se ves čas skrbno spremlja, tudi v Sloveniji. »Doslej ni bilo ugotovljenih nobenih varnostnih zadržkov glede uporabe cepiva proti HPV,« je poudarila Šinkovec Zorko in povedala, da so na Norveškem pri dekletih in fantih že dosegli 90 % precepljenost in ocenjujejo, da bodo do leta 2039 povsem odpravili raka materničnega vratu. Primer dobre prakse pa imamo tudi v Sloveniji, in sicer v zdravstveni regiji Ravne na Koroškem, kjer so pred pandemijo že dosegli 88 % precepljenost.