meningokokne okužbe

Invazivne meningokokne okužbe potekajo hitro in bolnik je lahko že v nekaj urah od prvih znakov nezavesten. Kažejo se kot meningitis, bakteriemija ali sepsa. Brez zdravljenja z antibiotiki se bolezen konča s smrtjo, a zdravljenje ni vedno uspešno in smrtnost pri tej bolezni vseeno ostaja visoka, od 8 do 15 %.

Invazivne meningokokne okužbe so posledica okužbe z bakterijo Neisserio meningitidis ali skrajšano meningokokom. Sladkorna kapsula, ki jih obdaja, jih ščiti pred delovanjem našega imunskega sistema. Glede na sestavo te kapsule ločimo več vrst te bakterije (tip A, B, C, Y, W-135), ki lahko živijo na sluznicah nekaterih zdravih ljudi. Če meningokok iz sluznic vdre v sterilne telesne tekočine, kot sta kri ali možganska tekočina, govorimo o invazivni okužbi. Določena stanja in bolezni naredijo naše telo dovzetnejše za take okužbe. Najpogosteje pride do gnojnega vnetja možganskih ovojnic ali meningokoknega meningitisa. Bolniki zbolijo z vročino, glavobolom, bruhanjem, zmedenostjo in motnjo zavesti.

Meningokoka lahko najdemo na sluznicah zgornjih dihal pri 2 % mlajših od 5 let in pri kar četrtini mladostnikov med 15. in 19. letom. Najpogosteje se prenaša kapljično s kašljanjem in kihanjem in zelo redko preko predmetov. Večjo možnost za okužbo imajo ljudje v tesnih in dolgotrajnih stikih, ki uporabljajo skupni pribor, posode in kozarce, se poljubljajo ali spijo v istem prostoru. Na ta način pride do stika in prenosa preko ustnih sluznic. Tveganju so bolj izpostavljeni zdravstveni delavci, ki pridejo v stik z bolnikom, sošolci v šoli in vrtcu, tesni prijatelji in člani različnih kolektivov, kot je vojska. Vir okužbe je običajno zdrav posameznik, prenašalec, ki sam ne zboli. Osebe z oslabljenim imunskim sistemom ter majhni otroci in mladostniki so dovzetnejši za okužbo z meningokokom. Pri starejših se dovzetnost za okužbo zmanjša.

Od okužbe do izbruha bolezni navadno mine od 2 do 10 dni (največkrat 3 do 4 dni). Toliko časa namreč potrebujejo meningokoki, da prodrejo v kri in zaokrožijo po telesu. Bolezen se začne nenadoma z močno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, bruhanjem in otrdelim vratom, temu se lahko pridružijo še drobne podkožne krvavitve. Bolniku se stanje hitro slabša, že po nekaj urah lahko pade v nezavest.

Ker gre za resno obolenje, je ključno hitro ukrepanje in prepoznavanje bolezni. V večini primerov je potrebno zdravljenje v bolnišnici. Bolezen zdravimo z ustreznimi antibiotiki, ki delujejo v 24 urah, vendar v boju proti bakteriji niso vedno uspešni. Zato je smrtnost ob meningokoknem meningitisu še vedno visoka in znaša od 8 do 15 %. Bolezen pogosto, v 10 do 20 %, pusti tudi trajne okvare možganov, ki človeku lahko povsem spremenijo življenje.

Proti določenim skupinam meningokoknih okužb se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Najpomembnejši tipi meningokoka so A, B, C, Y, W-135, ki so različno geografsko razširjeni po svetu. V Sloveniji se najpogosteje pojavljata menigokoka skupine B in C, sicer pa lahko bolezen poteka lokalno omejeno ali v obliki epidemij. Epidemično se širijo zlasti menigokoki skupine A, pa tudi C, Y, W-135.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Cepljenje proti menigokoknim okužbam je priporočljivo:

  • za ljudi vseh starosti s pomanjkanjem komplementa (tudi zaradi jemanja zdravil), ljudi brez vranice ali z boleznimi, pri katerih kjer je delovanje vranice oslabljeno (denimo anemija srpastih celic) ter za ljudi po presaditvi krvotvornih matičnih celic. Cepljenje priporoči zdravnik in ga v takšnih primerih krije zdravstveno zavarovanje.
  • za vse, ki zasebno potujejo v podsaharsko Afriko, Saudsko Arabijo, Nepal, Mongolijo in, Indijo, še posebej, če so na potovanju izpostavljeni tesnim stikom z domačini ali množico ljudi (na primer na shodih ali romanjih). V takšnem primeru je cepljenje samoplačniško.

 

Cepljenje proti meningokoknim okužbam je obvezno:

  • za romarje v Meko v času Hajja, saj Savdska Arabija zahteva potrdilo o cepljenju proti meningokokni bolezni od romarjev, ki obiskujejo Meko in/ali Medino (cepljenje je samoplačniško),
  • za vse, ki so pri svojem delu izpostavljeni okužbi ali lahko okužbo prenesejo na druge osebe, kar določa izjava o varnosti z oceno tveganja njihovega delovnega mesta. Takšni primeri so, denimo, vojaki ali poslovneži, ki službeno potujejo na endemična območja, ali zaposleni v laboratoriju (plačnik cepljenja je delodajalec),
  • za tiste, ki so bili v stiku z bolnikom, če tako odredi Nacionalni inštitut za javno zdravje (cepljenje krije zdravstveno zavarovanje).

 

Število odmerkov, ki jih je treba prejeti, je odvisno od starosti ob cepljenju in vrste cepiva. Podrobne podatke o tem si lahko ogledate s klikom na navodila za uporabo posameznega cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti meningokoknim okužbam.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI
IME VRSTA

Bexsero

Cepivo proti meningokokom skupine B

Nimenrix

4-valentno cepivo proti meningokokom skupine A, C, W135 in Y)

Obstaja pet tipov bakterije Neisseria meningitidis, in sicer A, B, C, Y i W-135, ki so različno geografsko razporejeni po celinah. Seroskupine A, B in C povzročajo več kot 90% primerov meningokoknih okužb v svetu. V Evropi sta najpogostejši seroskupini B in C, medtem ko v Afriki prevladuje seroskupina A. Zato cepivo izberemo glede na področje sveta, ki ga bomo obiskali.

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Obe cepivi delujeta tako, da obrambni mehanizem telesa (imunski sistem) »naučita«, kako se brani pred morebitno okužbo oziroma boleznijo. Študije so pokazale, da obe cepivi učinkovito spodbujata tvorbo protiteles, ki lahko uničijo bakterije.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

S cepivom ne smejo biti cepljeni vsi, ki imajo alergijo na katerokoli sestavino cepiva. Ob zmerni ali resni bolezni se cepljenje začasno odloži.

Najpogostejši neželeni učinki cepljenja so izguba teka, zaspanost, neobičajen jok pri dojenčkih, glavobol, driska, bruhanje, slabost, izpuščaj, bolečine v sklepih in/ali mišicah, povišana telesna temperatura in razdražljivost ter občutljivost, oteklina, zatrdlina in pordelost kože na mestu injiciranja.

 

Poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se