Kot kažejo podatki Centra za nalezljive bolezni pri NIJZ, se je precepljenost med slovenskimi predšolskimi otroci v koronskem letu nekoliko povečala. To je vsekakor dobra novica, saj kaže na to, da so slovenski pediatri kljub izrednim razmeram uspeli poskrbeti za precepljenost in s tem za to, da poleg covida-19 ne bi izbruhnile še otroške bolezni. Po večletnem upadanju je to že drugo leto zapored, da je raven precepljenosti zrasla, žal pa za ošpice, mumps in rdečke še vedno ne dosega 95 % ravni, ki bi zagotavljala kolektivno imunost in s tem dobro zaščito dojenčkov, preden so dovolj stari za cepljenje, in vseh tistih, ki se iz različnih zdravstvenih razlogov ne smejo cepiti.

Tako je bilo s prvim odmerkom cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR) leta 2020 v Sloveniji cepljenih 94,3 % predšolskih otrok, kar je največ v zadnjih devetih letih. A to pomeni, da precepljenost kljub osveščanju že dolgih devet let ne dosega potrebih 95 %, kar smo nazadnje videli leta 2012. Najmanj staršev se je za cepljenje svojih dojenčkov odločilo v Kopru in Novi Gorici, v obeh beležimo najmočnejši padec doslej, sledijo jima Ravne na Koroškem in Novo mesto. Koper je edino področje, kjer je precepljenost zdrsnila pod 90 % in je lani znašala komaj 87,4 %, kar pomeni, da ob obali kolektivne zaščite pred izbruhi ošpic ni več.

Največ staršev pa je svoje otroke pred ošpicami, mumpsom in rdečkami zaščitilo v Murski soboti (98,4 %) in v Mariboru (97,6 %). Odlične novice prihajajo tudi iz Ljubljane, ki je zabeležila največji skok navzgor (iz 89,7 % na 93,6 %), in iz Kranja (iz 93,5 % na 95,5 %), v Celju pa jim je precepljenost uspelo obdržali na enaki ravni, kot leta 2019 (96,1 %).

Nekoliko se je popravila tudi skupna precepljenost s 3. odmerkom cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s Hib, ki je leta 2020 na državni ravni znašala 95,2 %, kjer smo bili nazadnje leta 2013. A tudi pri tem cepljenju obstajajo precejšnje razlike med posameznimi deli države. Tu so na zadnjem mestu Ravne na Koroškem, kjer precepljenost proti tem boleznim znaša krepko pod 90 %, kar se v Sloveniji še ni zgodilo (od leta 2011, saj so od tedaj na voljo podatki). Starši so v tem delu Slovenije s tem cepljenjem zaščitili komaj 86,5 % otrok, kar predstavlja skokovit upad, saj je še leta 2019 precepljenost na Ravnah na Koroškem znašala 96,4 %, leta 2011 pa kar polnih 100 %.

Delež precepljenosti je upadel tudi v Kopru (na 90,1 %), Novi Gorici (na 92,9 %), Kranju (95,2 %) in Celju (na 95,8 %). Tudi pri tem cepljenju je najodločnejši skok naprej naredila Ljubljana, kjer je precepljenost iz 91,9 % narasla na 95,4 %. Zanimiv je primer Novega mesta, kjer precepljenost s cepivom MMR upada in je med manjšimi v državi, precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi in okužbam s Hib pa narašča in je poskočila na kar 98 %. Malenkost se je povečala tudi precepljenost v Mariboru (iz 96,1 % na 96,3 %), v Murski Soboti pa kljub manjšemu padcu (iz 98,6 % na 98,3 %) ohranjajo največjo precepljenost v državi.

Vir podatkov