Od 1. januarja 2025 brezplačno cepljenje proti noricam
V Sloveniji bomo 1. januarja 2025 pričeli z izvajanjem rednega priporočenega cepljenja proti noricam za otroke, rojene od 1. februarja 2024 dalje. Cepljenje bo za starše brezplačno, saj ga krije obvezno zdravstveno zavarovanje. To predstavlja pomemben korak pri preprečevanju te izjemno nalezljive bolezni, ki jo je pri nas doslej prebolel skoraj vsak otrok.

V Sekciji za primarno pediatrijo so septembra 2022 izpeljali anketo med člani, ki je pokazala, da večina pediatrov podpira uvedbo prostovoljnega univerzalnega cepljenja proti noricam. Že doslej je cepljenje proti noricam svojim pacientom aktivno svetovalo 60 % vseh pediatrov, pomisleke o učinkovitosti ali neželenih učinkih so izrazili le 4 % pediatrov.
Med razlogi, da se starši kljub priporočilom ne odločijo za cepljenje, pa so pediatri kot najpogostejšega izpostavil prepričanje o blagem poteku bolezni (81,3 %), sledijo pa dosedanja plačljivost cepiva (54,7 %), strah pred neželenimi učinki (37,3 %) ter dvom o učinkovitosti cepiva (12 %).
Z uvedbo cepljenja proti noricam za majhne otroke v »Program cepljenja in zaščite z zdravili« bo eden od najpomembnejših razlogov – plačljivost cepiva – odpravljen, ostale razloge pa s konkretnimi in preverjenimi podatki naslavljamo v nadaljevanju prispevka.
1. PREPRIČANJE O BLAGEM POTEKU BOLEZNI
Res je, da velika večina otrok norice preboli v blagi obliki, a v nasprotju s splošnim prepričanjem norice niso le nedolžna otroška bolezen, saj lahko povzročijo resne zaplete in celo smrt. Največ zapletov, ki zahtevajo bolnišnično zdravljenje, se pojavi prav pri otrocih do 5. leta. Ti zapleti vključujejo bakterijske okužbe kože in mehkih tkiv, primarno virusno ali sekundarno bakterijsko pljučnico, nevrološke zaplete, kot so meningitis, encefalitis in cerebelarna ataksija, prebavne zaplete, krvavitve in sepso.
Virus varičela zoster, ki povzroča norice, po preboleli bolezni tudi ostane v telesu in se pri približno 15 % ljudi, ki so norice preboleli, ponovno aktivira kasneje v življenju in povzroči zelo bolečo bolezen herpes zoster ali pasovec. Večinoma se pojavi pri starejših ljudeh, lahko pa tudi pri otrocih in mladostnikih.
2. NEŽELENI UČINKI: CEPIVA PROTI NORICAM SO VARNA
Oslabljeni sev virusa varičela zoster, primeren za uporabo v cepivih, so prvič razvili že leta 1974 na Japonskem. Zato je za cepiva proti noricam zbranih za več desetletij podatkov na podlagi milijonov izdanih odmerkov in seveda na podlagi kliničnih študij. V Sloveniji se je proti noricam možno cepiti s samostojnim (monovalentnim) cepivom ali s kombiniranim cepivom OMRN, ki poleg komponente proti noricam vsebuje še komponente za zaščito pred ošpicami, mumpsom in rdečkami. S tem cepivom bomo v Sloveniji izvajali tudi redno priporočeno cepljenje majhnih otrok proti noricam.
V kliničnih preskušanjih otrok, starih 12 mesecev ali več, so monovalentna in kombinirana cepiva proti noricam spremljali do 42 dni po vsakem cepljenju. Otroci so cepiva na splošno dobro prenesli. Najpogosteje poročani neželeni učinki v časovni povezavi s cepljenjem so bili reakcije na mestu cepljenja, kot so bolečina, rdečina ali noricam podoben izpuščaj, ki so bili večinoma blagi in prehodni. Najpogosteje poročana sistemska reakcija je bila povišana telesna temperatura.

Pri monovalentnih cepivih resnih neželenih učinkov ni bilo, pri OMRN cepivih pa jih je bilo zelo malo. Vključevali so vročinske krče, alergijsko reakcijo urtikarijo, vročino, kašelj in bronhiolitis. Vsi udeleženci so v celoti okrevali brez posledic.
Tudi izkušnje po trženju cepiv proti noricam in OMRN cepiv na splošno potrjujejo varnostni profil, ugotovljen v kliničnih preskušanjih. Najpomembnejši varnostni podatek po široki uporabi cepiv OMRN v rutinski praksi je nekoliko večje tveganje za vročinske krče (samo po prvem odmerku). (vir podatkov). Zato bomo v Sloveniji otroke, ki imajo v lastni ali družinski anamnezi vročinske krče, s prvim odmerkom proti noricam cepili s samostojnim cepivom.
Tudi v Sloveniji podatki o neželenih učinkih, pridruženih cepljenju, kažejo podobno sliko. Doslej se je v Sloveniji proti noricam sicer cepilo malo ljudi, je pa število cepljenih postopoma naraščalo. Število prijav domnevnih neželenih učinkov v časovni povezavi s cepljenjem je bilo majhno.
Število odmerkov / število prijav domnevnih neželenih učinkov, pridruženih cepljenju
Monovalentno cepivo | Kombinirano cepivo OMRN | |
2023 | 2182 / 8 | 794 / 1 |
2022 | 1915 / 2 | 517 / 2 |
2021 | 1175 / 2 | 365 / 2 |
V letih od 2021 do 2023 so te prijave* vsebovale naslednje neželene učinke:
NEŽELENI UČINEK | MONOVALENTNO CEPIVO | KOMBINIRANO CEPIVO OMRN |
Izpuščaj | 5 | 2 |
Glavobol | 2 | |
Bolečina, rdečina ali oteklina na mestu vboda | 3 | 1 |
Bolečine v mišicah, sklepih | 1 | |
Utrujenost | 2 | |
Povišana telesna temperatura | 2 | 3 |
Nerazpoloženost, razdražljivost | 1 | |
Diareja | 1 | 1 |
Alergijska reakcija (brez anafilaksije) | 1 |
*Ena prijava lahko vključuje več neželenih učinkov.
Vse neželene učinke, pridružene cepljenju, si lahko ogledate na spletni strani NIJZ.
3. UČINKOVITOST CEPIVA in SMISELNOSTI CEPLJENJA
Cepljenje proti noricam v Sloveniji smo uvedli na podlagi konkretnih podatkov. Vsi doslej zbrani podatki namreč kažejo, da je učinkovitost cepiv proti noricam več kot 90 % oziroma 95 % odstotna.
Tudi izsledki nedavne (2022) raziskave o dolgoročnih kliničnih in ekonomskih učinkih uvedbe različnih strategij cepljenja proti noricam v Sloveniji so pokazali, da bi pojavnost noric v naslednjih 50 letih upadla za 77‒85 %, smrtnost za 39‒44 %, delež hospitalizacij pa za 74‒82 %.
Močno bi se zmanjšali tudi neposredni in posredni stroški. Če cepljenja ne bi uvedli, bi v naslednjega pol stoletja neposredni stroški noric znašali dobrih 19 milijonov evrov, posredni pa dodatnih dobrih 165 milijonov. Z uvedbo cepljenja pa bi neposredni stroški znašali od 3,2 do 4,7 milijonov evrov, posredni pa med 28,3 do 41,3 milijonov.

V Sloveniji je doslej vsako leto za noricami zbolelo povprečno skoraj 11 tisoč ljudi (z izjemo »koronskih« let 2020 in 2021, ko je zbolelo okoli 4500 ljudi), stopnja pojavnosti bolezni pa ostala približno enaka že od 50. let prejšnjega stoletja. Norice so tako najboljši dokaz, da boljša higiena in prehrana na preprečevanje nalezljivih bolezni nimata vpliva, temveč da so za znaten upad nalezljivih bolezni odgovorna cepiva.
V več kot 40 državah sveta so zato cepljenje proti noricam že uvedli v redne programe cepljenj, ponekod je celo obvezno, tudi pri dveh naših sosedah – v Italiji in na Madžarskem. V ZDA pa so cepljenje proti noricam uvedli že leta 1996. Ugotovili so, da se ob cepljenju tveganje za okužbo z noricami zmanjša za 90 %. Ob morebitni okužbi pa bolezen poteka v blažji obliki, saj se za približno 90 % zmanjša tudi delež bolnikov s hujšo obliko, ki zahteva zdravljenje v bolnici.

Eden glavnih pomislekov proti uvedbi rednega cepljenja otrok proti noricam je, da bi se obolevnost lahko premaknila med starejšo populacijo, v kateri bolezen običajno poteka v težji obliki. A v državah, v katerih so cepljenje uvedli že pred leti in kjer je stopnja precepljenosti nad 80 % (ZDA, Italija, Španija, Grčija, Nemčija, ZDA, Latinska Amerika), ne opažajo, da bi z noricami zbolevalo več najstnikov ali odraslih.
Svetovna zdravstvena organizacija pa prav z namenom preprečevanja širjenja bolezni v starejšo populacijo priporoča uvedbo cepljenja proti noricam v nacionalni program cepljenja v državah, kjer so norice pomemben javnozdravstveni problem in je na voljo dovolj sredstev, da se zagotovi vsaj 80 % precepljenost populacije.