hemofilus influence B (HIB)

Hemofilus influence tipa b (HIB) je zelo invazivna bakterija, ki najpogosteje povzroči pljučnico in gnojni meningitis. Za slednjega so še posebej dovzetni otroci od 6 do 12 meseca. Gnojni meningitis se lahko konča s smrtjo ali ima hude vseživljenjske posledice.

Bakterija Haemofilus influenzae tipa b se prenaša preko zraka z okuženimi kapljicami sline in izločki dihal ob kihanju in kašljanju, pa tudi posredno preko stika z okuženimi predmeti. Še posebej so za okužbe dovzetni otroci do 5. leta starosti. Bakterija lahko vstopi v krvni obtok in povzroči nastanek bolezenskih stanj, kot so:

okužba krvi (bakteriemija),
pljučnica,
vnetje možganskih ovojnic (meningitis),
vnetje sapnika,
vnetje sklepov in kosti,
vnetje osrčnika in srčnih sten ter
sistemski vnetni odziv (sepsa).

Med težje zaplete uvrščamo gnojni meningitis, smrtno nevarno bolezen, pri kateri bakterije povzročijo vnetje možganskih ovojnic. Bakterija HIB je najpogostejši povzročitelj gnojnega meningitisa pri otrocih, starih od enega meseca do dveh let. Začetni bolezenski znaki so zelo različni, zato je bolezen težko takoj prepoznati, še posebej pri novorojenčkih. Pogosto pa imajo bolniki visoko vročino, mrzlico, glavobol, otrpel vrat, sili jih na bruhanje, moti pa jih tudi svetloba. Za razvoj bolezni je značilno, da bolniki postanejo nemirni, zmedeni, temu pa lahko že v nekaj urah po pojavu bolezni sledijo motnje zavesti. Možen je tudi pojav vročinskih krčev ter celo koma. Bolezen lahko povzroči trajno okvaro sluha, vida in govora, cerebralno paralizo ter duševno zaostalost. Gnojni meningitis pogosto spremljajo tudi druge bolezni, kot so vnetje sklepov, podkožja, srednjega ušesa, ožilja, pokostnice in osrčnika ter pljučnica.

Okužba s HIB je resna in jo je čim prej začeti zdraviti z antibiotiki, vendar zdravljenje gnojnega meningitisa ni vedno uspešno. V razvitem svetu kljub zdravljenju umre od 3 do 5 % otrok, pri katerih se je razvil gnojni meningitis, drugod pa celo do 40 %. Trajne nevrološke posledice po gnojnem meningitisu trpi od 15 do 35 % otrok, ki ga preživijo.

Proti okužbi s HIB se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem, ki je pri nas del obveznega cepljena za otroke. Ob tem je treba pojasniti, da poleg HIB obstajajo tudi drugi povzročitelji gnojnega meningitisa, predvsem pnevmokoki in meningokoki, proti katerim to cepivo ne deluje in se je proti njim treba cepiti posebej. Žal pa še ne poznamo cepiva, ki bi zaščitilo pred prav vsemi povzročitelji gnojnega meningitisa.

ZA KOGA JE CEPLJENJE PRIPOROČLJIVO IN KAKO SE IZVAJA

Otroci

Cepljenje proti HIB je del rednega programa cepljenj v Sloveniji. Osnovno cepljenje se za otroke, rojene od oktobra 2019 dalje, izvaja z mešanim 6-valentnim cepivom, ki otroke zaščiti pred šestimi boleznimi:

davico,
tetanusom,
oslovskim kašljem,
otroško paralizo,
hemofilusom influence B (HiB) in
hepatitisom B.

Otroci, rojeni od oktobra 2019 dalje, prejmejo:

1. odmerek pri 3. mesecih,
2. odmerek pri 5. mesecih,
3. odmerek med 11. in 18. mesecem,
obnovitveni (4.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom ob sistematskem pregledu v 2. razredu,
obnovitveni (5.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom med 16. in 18. letom.

Otroci, rojeni do konca septembra 2019:

Ti otroci so do 24. meseca starosti prejeli štiri odmerke 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi in bodo v prihodnje prejeli še:

obnovitveni (5.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom ob sistematskem pregledu v 2. razredu,
obnovitveni (6.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom med 16. in 18. letom.

Ker 5-valentno cepivo ne vsebuje komponente proti hepatitisu B, bodo ti otroci proti tej bolezni cepljeni s samostojnim cepivom po naslednji shemi:

1. odmerek ob sistematskem pregledu za vstop v 1. razred,
2. odmerek mesec dni po prvem,
3. odmerek ob sistematskem pregledu v 2. razredu (najmanj 6 mesecev po prvem odmerku).

Otroci, ki niso bili popolno cepljeni (niso prejeli vseh štirih odmerkov 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi), potrebujejo posvet s pediatrom glede nadaljnjih odmerkov cepljenja. Pri nas 5-valentnega cepiva namreč ni več na voljo in ga je v celoti zamenjalo 6-valentno cepivo.

Cepljenje otrok proti HIB je obvezno in vse odmerke cepiva za otroke krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Natančen razpored cepljenj za otroke si lahko ogledate v rubriki Koledar splošnih obveznih in priporočenih cepljenj.

Vsi ostali

Ker je HIB najbolj nevaren za majhne otroke, kasneje cepljenje ni več obvezno. Priporočljivo pa je cepljenje za ljudi, ki nimajo zadostne zaščite proti HIB in ki:

imajo funkcionalno ali anatomsko asplenijo,
so okuženi s HIV ali
so imeli presaditev krvotvornih matičnih celic.

Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti HIB pri tistih, ki niso prejeli osnovnega cepljenja, in s tremi odmerki po presaditvi krvotvornih matičnih celic.

V teh primerih cepljenje krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

PREGLED DOSTOPNIH CEPIV V SLOVENIJI

IME	VRSTA	Ščiti proti boleznim:	Uporabljamo ga za:
Act-HIB	Konjugirano	Boleznim, ki jih povzroča bakterija HIB.	Cepljenje proti HIB glede na zdravstvene potrebe.
HEXACIMA	6-valentno	mešano cepivo proti davici, hemofilusu influence tipa B, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tetanusu in hepatitisu B	Osnovno cepljenje dojenčkov.

UČINKOVITOST IN LASTNOSTI CEPIVA

Preden so cepivo proti HIB številne države vključile v redne programe cepljenja otrok, je zaradi okužb s HIB na leto zbolelo tri milijone ljudi. Od tega jih je letno umrlo 400 tisoč, med njimi največ otrok med 4. in 18. mesecem starosti. (vir)

Cepivo proti HIB je zelo učinkovito, saj med 90 in 99 % otrok razvije protitelesa po prejemu treh odmerkov cepiva. V ZDA je v samo devetih letih (od 1986 do 1995) od uvedbe cepljenja število primerov okužbe s HIB pri mlajših od 5. let padlo za 99 %.

Pri nas smo obvezno cepljenje otrok proti HIB uvedli leta 2000. Pred tem je zaradi okužbe s to bakterijo v Sloveniji na leto zbolelo do deset ljudi, nekateri med njimi so tudi umrli. Zdaj okužb s HIB pri cepljenih otrocih pri nas ne beležimo več.

KDO SE NE SME CEPITI, NEŽELENI UČINKI

Kdo se ne sme cepiti?

Proti HIB se z mešanima cepivoma ali s samostojnim cepivom ne smejo cepiti tisti, ki so:

kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali se zanje ve, da so alergični na katero od sestavin cepiva;
po predhodnem odmerku istega cepiva imeli resen neželen učinek.

Z mešanima cepivoma se dodatno ne smejo cepiti tisti, ki so:

imeli težave z živčevjem ali okvaro možganov (encefalopatijo) v prvih 7 dneh po prejemu predhodnega odmerka mešanega cepiva, ki vsebuje komponento proti oslovskemu kašlju. Program cepljenja proti HIB se lahko izpelje do konca s cepivom, ki ne vsebuje komponente proti oslovskemu kašlju.
po prejemu predhodnega odmerka istega cepiva imeli prehodno znižano število krvnih ploščic (trombocitov).

Cepljenje proti HIB je treba do ozdravitve odložiti pri tistih, ki imajo hujšo okužbo z zvišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija.

Neželeni učinki

Kot pri vseh drugih cepljenjih, se lahko tudi po cepljenju proti HIB pojavijo neželeni učinki, ki so običajno blagi in prehodni. Neželeni učinki se tudi nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti HIB.

Pri vseh cepivih proti Hib je najpogostejši neželeni učinek bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, pojavljata se tudi zvišanje temperature nad 38 stopinj Celzija in razdražljivost. Pri mešanih cepivih so med pogostejšimi neželenimi učinki še:

izguba apetita, slabost, bruhanje,
zaspanost, utrujenost,
neobičajen in dolgo trajajoč jok pri dojenčkih,
glavobol in splošno slabo počutje,
okorelost in bolečine v mišicah

Poročila o vseh zabeležnih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.