otroška paraliza

Otroci

Cepljenje proti otroški paralizi je del rednega programa cepljenj v Sloveniji. Osnovno cepljenje se za otroke, rojene od oktobra 2019 dalje, izvaja z mešanim 6-valentnim cepivom, ki otroke zaščiti pred šestimi boleznimi:

• davico,
• tetanusom,
• oslovskim kašljem,
• otroško paralizo,
• hemofilusom influence B (HiB) in
• hepatitisom B.

Otroci, rojeni od oktobra 2019 dalje, prejmejo:

• 1. odmerek pri 3. mesecih,
• 2. odmerek pri 5. mesecih, 
• 3. odmerek med 11. in 18. mesecem, 
• obnovitveni (4.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom ob sistematskem pregledu v 2. razredu,
• obnovitveni (5.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom med 16. in 18. letom.

Otroci, rojeni do konca septembra 2019:

Ti otroci so do 24. meseca starosti prejeli štiri odmerke 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi in bodo v prihodnje prejeli še:

• obnovitveni (5.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom ob sistematskem pregledu v 2. razredu,
• obnovitveni (6.) odmerek zaščite pred davico, tetanusom in oslovskim kašljem s 3-valentnim cepivom med 16. in 18. letom.

Ker 5-valentno cepivo ne vsebuje komponente proti hepatitisu B, bodo ti otroci proti tej bolezni cepljeni s samostojnim cepivom po naslednji shemi:

• 1. odmerek ob sistematskem pregledu za vstop v 1. razred,
• 2. odmerek mesec dni po prvem, 
• 3. odmerek ob sistematskem pregledu v 2. razredu (najmanj 6 mesecev po prvem odmerku).

Otroci, ki niso bili popolno cepljeni (niso prejeli vseh štirih odmerkov 5-valentnega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, HIB in otroški paralizi), potrebujejo posvet s pediatrom glede nadaljnjih odmerkov cepljenja. Pri nas 5-valentnega cepiva namreč ni več na voljo in ga je v celoti zamenjalo 6-valentno cepivo.

Cepljenje otrok proti otroški paralizi je obvezno in vse odmerke cepiva za otroke krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Natančen razpored cepljenj za otroke si lahko ogledate v rubriki Koledar splošnih obveznih in priporočenih cepljenj.

zamudniki

Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za vse, ki niso bili cepljeni v predšolskem obdobju. Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva proti otroški paralizi, ki ščiti proti poliovirusom tipov 1, 2 in 3. Drugi odmerek je treba prejeti 2 meseca po prvem, tretjega pa od 8 do 12 mesecev po prvem.

V primeru sporadičnega primera, izbruha ali epidemije otroške paralize, je cepljenje obvezno za vse mlade do 26. leta, tudi če so že bili cepljeni. Cepljenje se opravi z enim odmerkom cepiva proti otroški paralizi, ki ščiti proti poliovirusom tipov 1, 2 in 3.

Odrasli

Cepljenje proti otroški paralizi je obvezno za odrasle:

• ki službeno potujejo na območja, kjer obstaja nevarnost okužbe z otroško paralizo (Afganistan, Angola, Benin, Burkina Faso, Čad, DR Kongo, Etiopija, Filipini, Gana, Kamerun, Kenija, Kitajska, Malezija, Mali, Mjanmar, Mozambik, Niger, Nigerija, Pakistan, Slonokoščena obala, Somalija, Srednjeafriška republika, Togo in Zambija). Plačnik cepljenja je delodajalec.
• ki so pri delu lahko izpostavljeni virusu otroške paralize, kar določa izjava o varnosti z oceno tveganja njihovega delovnega mesta. Plačnik cepljenja je delodajalec.
• za katere tako odloči Nacionalni inštitut za javno zdravje  v primeru sporadičnega primera, izbruha ali epidemije. Cepljenje krije zdravstveno zavarovanje.

Cepljenje v vseh zgornjih primerih se opravi glede na cepilni status posameznika, in sicer:

• če še nikoli niso bili cepljeni, se cepljenje opravi s tremi odmerki cepiva proti otroški paralizi, ki ščiti proti poliovirusom tipov 1, 2 in 3. Drugi odmerek je treba prejeti dva meseca po prvem, tretjega pa od 8 do 12 mesecev po prvem.
• če so bili cepljenji nepopolno, prejmejo manjkajoče odmerke,
• cepiti pa se morajo tudi tisti, ki so že bili cepljeni proti otroški paralizi, in sicer z enim obnovitvenim odmerkom, če ga niso prejeli v zadnjih 12 mesecih.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se proti otroški paralizi ponovno cepijo vsi, ki za več kot štiri tedne potujejo v Afganistan, Angola, Benin, Burkina Faso, Čad, DR Kongo, Etiopija, Filipini, Gana, Kamerun, Kenija, Kitajska, Malezija, Mali, Mjanmar, Mozambik, Niger, Nigerija, Pakistan, Slonokoščena obala, Somalija, Srednjeafriška republika, Togo in Zambija, pa v zadnjih 12 mesecih niso prejeli obnovitvenega odmerka cepiva proti otroški paralizi.

Seveda priporočilo velja tudi za tiste, ki doslej proti otroški paralizi sploh še niso bili cepljeni. Ti morajo pred odhodom prejeti celotno osnovno cepljenje z dvema odmerkoma z dvema mesecema razlike, nato pa obnovitveni odmerek med 12 in 18 meseci po prvem.

Cepljenje proti otroški paralizi (tudi obnovitveno) se zabeleži v rumeni mednarodni cepilni knjižici. Dokazilo o opravljenem cepljenju lahko države, kjer se pojavlja kroženje divjih tipov virusov otroške paralize ali cepilnih sevov virusov otroške paralize, ob odhodu zahtevajo od potnikov, ki so pri njih bivali več kot 4 tedne. 

Cepljenje za zasebne popotnike je samoplačniško.

V Sloveniji smo rutinsko in sistematično cepljenje otrok proti otroški paralizi uvedli v 60.  letih prejšnjega stoletja. Do takrat je za otroško paralizo vsako leto zbolelo do 250 otrok, do 24 otrok letno je umrlo, mnogi pa so za vse življenje ostali hromi. Zadnjih devet primerov otroške paralize smo v Sloveniji zabeležili leta 1978. V Evropi bolezen že velja za izkoreninjeno, zadnji podatki pa kažejo, da divji sev otroške paralize ni več prisoten v kar 99 % držav sveta. Cepljenje proti otroški paralizi je torej izjemno učinkovito in zato moramo s cepljenjem nadaljevati, dokler bolezen ne bo povsem izkoreninjena po vsem svetu.

Kdo se ne sme cepiti?

Proti otroški paralizi se z mešanima cepivoma ali s samostojnim cepivom ne smejo cepiti tisti, ki so:

• kdaj imeli hudo alergično reakcijo na sestavine cepiva ali se zanje ve, da so alergični na katero od sestavin cepiva;
• po predhodnem odmerku istega cepiva imeli resen neželen učinek.

Z mešanima cepivoma se dodatno ne smejo cepiti tisti, ki so:

- imeli težave z živčevjem ali okvaro možganov (encefalopatijo) v prvih 7 dneh po prejemu predhodnega odmerka mešanega cepiva, ki vsebuje komponento proti oslovskemu kašlju. Program cepljenja proti otroški paralizi se lahko izpelje do konca s cepivom, ki ne vsebuje komponente proti oslovskemu kašlju.

- po prejemu predhodnega odmerka istega cepiva imeli prehodno znižano število krvnih ploščic (trombocitov).

Cepljenje proti otroški paralizi je treba v vsakem primeru odložiti pri tistih, ki imajo hujšo okužbo z zvišano telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija.

Neželeni učinki

Kot pri vseh drugih cepljenjih, se lahko tudi po cepljenju proti otroški paralizi pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Neželeni učinki se tudi nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti otroški paralizi.

Pri vseh cepivih proti otroški paralizi je najpogostejši neželeni učinek  bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, pojavlja se tudi zvišanje temperature nad 38 stopinj Celzija. Pri mešanih cepivih so med pogostejšimi neželenimi učinki še:

• izguba apetita, slabost, bruhanje,
• razdražljivost, zaspanost, utrujenost,
• neobičajen in dolgo trajajoč jok pri dojenčkih,
• glavobol in splošno slabo počutje,
• okorelost in bolečine v mišicah.

Poročila o vseh zabeležnih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.