rdečke
Rdečke povzroča virus rdečk, ki se prenaša z okuženimi kapljicami sline in izločkov dihal pri kašljanju in kihanju, pa tudi pri tesnem stiku z obolelim. Bolezenski znaki se pojavijo do tri tedne po okužbi, za bolezen pa so značilni povišana telesna temperatura, povečane bezgavke na vratu, bolečine v sklepih ter izpuščaj na obrazu, vratu in telesu, ki traja tri dni. Bolnik je kužen že en teden pred pojavom izpuščaja in še en teden za tem. Otrok, ki se rodi z rdečkami, je lahko kužen še več mesecev po rojstvu.
Če se z virusom rdečk okuži necepljena nosečnica, se bolezen lahko prenese na plod, kar imenujmo sindrom prirojenih rdečk. Če se necepljena nosečnica okuži z virusom rdečk v prvih treh mesecih nosečnosti, lahko zaradi tega splavi, rodi mrtvega otroka, če plod preživi, pa obstaja 90 % možnost, da bo poškodovan. Pri okužbah v kasnejših mesecih nosečnosti je možnost teh zapletov manjša.
Pri dojenčkih s sindromom prirojenih rdečk so lahko zapleti zaradi bolezni vidni že takoj ob rojstvu ali pa se pojavijo do četrtega leta starosti. Otroci, ki se rodijo z rdečkami, imajo pogosto okvare oči, srca, sluha in so duševno zaostali. Pri odraslih, ki se okužijo z rdečkami, so pogoste bolečine in vnetja sklepov, pojavijo pa se lahko tudi motnje pri strjevanju krvi. Zelo hud zaplet pa je vnetje možganov, imenovano encefalitis, ki se lahko konča celo s smrtjo ali kroničnem sindromom, ki je podoben subakutnemu sklerozirajočemu panencefalitisu.
Posebnega zdravila za to bolezen ni. Oboleli mora veliko počivati, piti dovolj tekočine ter z zdravili zniževati telesno temperaturo in lajšati bolečine. Bolezen lahko preprečimo le s cepljenjem, ki je v Sloveniji obvezno in se izvaja z mešanim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Ker je bolezen nalezljiva in nevarna, je pomembno, da je odstotek precepljenih ljudi visok. S tem, ko je v Sloveniji cepljenih in proti rdečkam odpornih več kot 90 % vseh prebivalcev, poskrbimo, da so zaščiteni tudi najbolj ranljivi člani družbe – novorojenčki in dojenčki, dokler niso dovolj stari za cepljenje; tisti, ki zaradi drugih zdravstvenih težav ne morejo prejeti cepiva; ter necepljene nosečnice.
O mešanem cepivu proti ošpicam, mumpsu in rdečkam na spletu kroži veliko netočnih informacij. Najbolj vztrajna med njimi je, da to cepljenje povzroča avtizem, ki se je razširila po majhni študiji, ki jo je leta 1998 Andrew Wakefield izvedel na 12 otrocih. Kasneje so mu dokazali, da je zaradi finančnih interesov rezultate raziskave priredil, in mu odvzeli zdravniško licenco, študija pa je bila preklicana in umaknjena. Nobena od kasnejših študij, ki so zajele več kot 25 milijonov otrok, ni mogla dokazati vzročne povezave med avtizmom in cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Več informacij o tem in o drugih vprašanjih, ki jih morda imate glede cepljenja otrok, vam je na voljo v rubriki Vse o cepljenju otrok.
Otroci
Cepljenje proti rdečkam je v Sloveniji del rednega programa cepljenj in je obvezno. Otroci prejmejo dva odmerka cepiva:
- prvega med 11. in 18. mesecem starosti
- in drugega ob sistematskem pregledu pred vstopom v šolo med 5. in 6. letom.
Če učenec ob vstopu v šolo ali v 1. razredu prejme šele prvi odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, mora drugi odmerek prejeti čez en mesec.
Cepljenje izvede izbrani pediater oziroma šolski zdravnik v podkožje ali v mišico na zunanjem delu nadlahti.
Za vpis v javni ali zasebni vrtec morajo otroci obvezno biti cepljeni proti mumpsu, ošpicam in rdečkam. Če v potrdilu pediatra o zdravstvenem stanju otroka to cepljenje ni vpisano, se vpis v vrtec zavrne. To določa Zakon o nalezljivih boleznih v členu 51a. Seveda pa se v vrtec lahko vpišejo otroci, ki se cepiti niso smeli iz medicinskih razlogov ali ki so še v postopku pridobivanja odločbe o opustitvi cepljenja iz medicinskih razlogov. Cepljenje proti rdečkam za otroke krije zdravstveno zavarovanje.
Posebnosti pri cepljenju otrok proti rdečkam
Če gre otrok v vrtec pred dopolnjenim 12. mesecem, ga lahko z mešanim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam cepimo že pri 10. mesecih starosti. Enako velja, če pride do epidemije, in je otroke treba zaščititi.
Odrasli
Cepljenje proti rdečkam je priporočljivo za vse tiste, ki še niso bili cepljeni (prejmejo dva odmerka cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z enomesečnim razmikom) oziroma so doslej prejeli samo en odmerek cepiva (prejmejo en odmerek cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam), in sicer v naslednjih primerih:
- za ženske, ki načrtujejo nosečnost in rdečk niso prebolele (cepljenje je samoplačniško),
- za zaposlene v zdravstvu in tiste, ki so pri delu v stiku z otroki (cepljenje plača delodajalec).
IME | VRSTA |
Mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam z oslabljenimi virusi | |
Mešano cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam z oslabljenimi virusi |
Glavni razlog za uvedbo obveznega cepljenja proti rdečkam je nevarnost okužbe nosečnic z virusom rdečk – prirojeni sindrom rdečk, ki lahko povzroči splav, rojstvo mrtvega otroka ali hude zdravstvene težave otroka.
Povezavo med sindromom in virusom rdečk so odkrili šele leta 1941, ko so se epidemije rdečk povsod po svetu pojavljale zelo pogosto. Najhujšo epidemijo so zabeležili med letoma 1962 in 1965, zaradi katere so tudi uvedli obvezno cepljenje – v Sloveniji po letu 1972. Sprva so obvezno cepljenje uvedli le za najstnice in ženske v rodni dobi, ko so ugotovili, da se lahko okužijo in zbolijo tudi moški, pa smo uvedli cepljenje za vse. V Sloveniji je bilo leta 1990 uvedeno obvezno cepljenje z mešanim cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Po uvedbi obveznega cepljenja se je število obolelih bistveno zmanjšalo, od leta 2008 pa v Sloveniji nismo zabeležili nobenega novega primera rdečk. Ker je bolezen v tujini še vedno prisotna in okužbe ljudje večinoma prinesejo od drugod, je cepljenje še vedno nujno.
Cepivo, ki se uporablja v Sloveniji, vsebuje živ oslabljen sev virusa ošpic, mumpsa in rdečk, zaradi katerih razvijemo protitelesa in imunost na te bolezni. Cepivo je zelo učinkovito in po prejemu dveh odmerkov nudi približno 99 % zaščito pred okužbo. Cepivo ne vsebuje tiomersala in drugih konzervansov.
Kdo se ne sme cepiti?
Proti rdečkam se ne smejo cepiti:
- nosečnice (po cepljenju pa en mesec ne smete zanositi),
- dojenčki, mlajši od 6 mesecev,
- posamezniki s potrjeno resno alergično reakcijo na sestavine cepiva ali s hudimi alergičnimi reakcijami na jajčne beljakovine,
- tisti, ki so alergični na antibiotik neomicin,
- posamezniki, ki imajo zaradi bolezni oslabljen imunski sistem ali jemljejo zdravila, ki lahko oslabijo imunski sistem,
- ljudje z aktivno nezdravljeno tuberkulozo.
Pri tistih, ki imajo kakršnokoli bolezen s temperaturo 38,5 stopinj Celzija ali več, je treba cepljenje prestaviti do ozdravitve.
Neželeni učinki
Kot pri vseh drugih cepljenjih, se lahko tudi po cepljenju proti rdečkam pojavijo neželeni učinki, ki pa so običajno blagi in prehodni. Neželeni učinki se tudi nekoliko razlikujejo med posameznimi cepivi, ki so na voljo pri nas. Zato je za popoln seznam neželenih učinkov priporočljivo pogledati navodila za uporabo za vsako posamezno cepivo. To lahko storite s klikom na ime cepiva v preglednici pri nas dostopnih cepiv proti rdečkam. Najpogostejši neželeni učinki pa so:
- pordelost, bolečina in oteklina na mestu vboda,
- povišana telesna temperatura
- izpuščaj ter
- okužbe zgornjih dihal.
Vsa poročila o vseh zabeleženih neželenih učinkih vseh cepljenj pri nas so dostopna na spletni strani NIJZ.