Ko spomladi poprimemo za delo na vrtu ali se vrnemo v naravo k športu in rekreaciji, zanimanje za tetanus med ljudmi naraste. Ko z boso nogo stopimo na žebelj ali se urežemo z zarjavelimi vrtnimi škarjami, se nekje v naši zavesti prižge lučka informacij, ki smo jih slišali nekoč v preteklosti. Ali ni tetanus nevaren? Ali sem cepljen proti temu? Kaj moram narediti?

Tako morda niti ni presenetljivo, da je tetanus v toplem delu leta ena najbolj iskanih vsebin na naši spletni strani. K temu prispevajo tudi poletne počitnice in potovanja, ko se ob poškodbi v tujini spomnimo, da moramo najbrž zaradi preproste ranice k zdravniku. A na safariju, sredi džungle ali na robinzonski plaži je verjetno precej daleč do prvega zdravstvenega doma, v katerem imajo na voljo monoklonska protitelesa, s katerimi se lahko začasno zaščitimo po izpostavitvi okužbi. In če nismo cepljeni, jih moramo prejeti hitro - najkasneje v 48 urah.

pred odhodom poskrbimo za obnovitveno cepljenje

Zato je bolj pametno, da pred počitnicami preverimo cepilni status sebe in otrok ter pred odhodom poskrbimo za obnovitveni odmerek zaščite proti tetanusu. Otroci so proti tej, za novorojenčke vedno smrtni bolezni sicer prvič cepljeni že pri treh mesecih, a zaščito je treba obnavljati tudi v odrasli dobi, in sicer na vsakih 10 let. Na to žal pozabljamo in tako je že med najstniki kar od 20 do 35 % mladih nezaščitenih, a tudi kar 10 % osnovnošolcev »preskoči« odmerek, ki bi ga morali prejeti v 2. razredu. Za preventivno obnovitveno cepljenje proti tetanusu se lahko naročimo pri osebnem zdravniku ali v potovalnih ambulantah na območnih enotah NIJZ.

Nevarne so tudi površinske ranice, kot so žulji

Tetanus ali mrtvični krč povzroča nevrotoksin, ki ga izloča bakterija Clostridium tetani. Ko poškodba predre kožo, lahko spore te bakterije vdrejo v telo. Živijo v zemlji, prahu, črevesju živali (tudi domačih ljubljenčkov) in ljudi ter v gnoju. Do okužbe najpogosteje pride ob stiku z izločki onesnažene prsti z odprto rano. Še posebej so nevarne globoke, ozke rane, ki jih povzročijo vbodi umazanih predmetov (zarjavela kovina, trni, lesene iveri, steklo). V takšnih ranah je namreč malo kisika, kar ustreza razmnoževanju bakterij. A do okužbe lahko pride tudi pri površinskih ranah, kot so odrgnine, žulji, ureznine ali opekline, pa seveda tudi ob neustreznih higienskih pogojih pri tetoviranju, piercingu ali ob uporabi nečistih injekcijskih igel.

Krči lahko zlomijo hrbtenico

Foto: Javna slikovna medicinska knjižnica (PHIL) Centra za nadzor in preprečevanje bolezni.

Tetanus človeštvo pesti že od antike in prvi klinični opisi te bolezni sežejo vsaj v 5. stoletje pred našim štetjem. Ime izvira iz grške besede tetanos, kar pomeni "raztezanje" ali "napetost", saj so bolniki doživljali rigidne mišične krče, ki so jih tako močno usločili, da jim je včasih zlomilo hrbtenico.

Tetanus je za dojenčke 100 % smrtonosen

Bolezen je za dojenčke vedno smrtonosna, za odrasle pa smrtnost znaša 25 %, v manj razvitih delih sveta tudi do 60 %. Dolga stoletja bolniki niso imeli veliko možnosti, nato pa sta leta 1891 nemški in japonski znanstvenik, Emil von Behring in Shibasaburo Kitasato, skupaj odkrila tetanusni antitoksin, ki je omogočil pasivno imunizacijo po poškodbi in s tem začasno odpornost. To je rešilo življenje mnogo vojakom na fronti v 1. svetovni vojni.

Cepivo na voljo od 2. svetovne vojne

Možnost aktivne imunizacije (cepljenja) pa je leta 1924 razvil francoski veterinar Gaston Ramon s sodelavci, ko je odkril metodo za nevtralizacijo tetanusnega toksina s pomočjo formaldehida. Cepivo so pred vstopom v 2. svetovno vojno množično razdelili ameriškim vojakom, kar je privedlo do skoraj popolne zaščite pred to boleznijo med cepljenim vojaškim osebjem.

Pri nas le še posamezni primeri

Po 2. svetovni vojni so cepiva proti tetanusu postala del standardnih programov cepljenja otrok. V Sloveniji smo cepljenje proti tetanusu uvedli že leta 1950 in od tedaj se pojavijo le še posamezni primeri med starejšim prebivalstvom, ki proti bolezni v mladosti ni bilo cepljeno. Izjema je bilo leto 2016, ko je za tetanusom prvič po dveh desetletjih zbolel otrok, ki ni bil cepljen. Tetanus je tako odličen primer učinkovitosti programov cepljenja. V Sloveniji smo od leta 2011 do 2024 zabeležili le še 24 primerov te bolezni, zaradi katere sta v tem obdobju umrli dve osebi. V Evropi pa smo leta 2023 zabeležili 73 primerov tetanusa, od tega se jih je 13 končalo s smrtjo.

Kjer ne cepijo, dojenčki še vedno umirajo

Globalno gledano je cepivo v zadnjih 30 letih zmanjšalo število smrti zaradi tetanusa med novorojenčki za 95 %. Žal pa tam, kjer cepljenja proti tetanusu ne izvajajo rutinsko, za posledicami te bolezni še vedno umre veliko novorojenčkov, ki se zaradi neustreznih higienskih razmer okužijo ob porodu. Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da je leta 1988 zaradi tetanusa v prvem mesecu življenja umrlo 787 tisoč novorojenčkov, leta 2018 pa 25 tisoč. To je dodaten dokaz učinkovitosti in zaščite, ki jo je prineslo cepljenje.