Varnost in kakovost cepiv
Varnost in kakovost cepiv sta, še posebej z razvojem spleta in družbenih omrežij, postali temi, o katerih med ljudmi kroži kopica napačnih informacij. Lahko bi rekli, da so cepiva postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ker so izjemno učinkovita, se marsikatera huda nalezljiva bolezen pri nas ne pojavlja več, zato se je v nekaterih delih javnost oblikovalo mnenje, da cepiv ne potrebujemo več oziroma da je tveganje stranskih učinkov večje od tveganja okužbe. Kljub številnim znanstvenim dokazom nikakor ne pojenjajo tudi prepričanja, da cepiva vsebujejo zdravju škodljive, celo nevarne snovi ali pa da cepiva povzročajo avtizem, da so le način ustvarjanja velikih dobičkov za farmacevtsko industrijo.
POSTOPKI, KI TRAJAJO DESETLETJE IN VEČ
Za to, da lahko v celoti razumemo varnost in kakovost cepiv, si moramo ogledati življenjsko pot vsakega cepiva. Ta se začne z razvojem, ki lahko traja tudi desetletje ali več. Nato sledijo prav tako večletna obsežna klinična preizkušanja v treh fazah, med katerimi je varnost cepiva strogo nadzorovana. Šele ko imajo proizvajalci znanstvene dokaze o varnosti in učinkovitosti cepiva, lahko začnejo postopek pridobivanja dovoljenja za prodajo. Tudi ta postopek lahko traja več let in zaradi izjemno strogih meril mnoga cepiva tega dovoljenje nikoli ne pridobijo, čeprav je bilo v njihov razvoj vloženih ogromno sredstev. Sledi postopek registracije cepiva, v katerem dokaze za varnost in učinkovitost vseh cepiv z dovoljenjem za uporabo v Sloveniji preverita Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke RS (JAZMP) in Evropska agencija za zdravila (EMA).
VEČ KOT 100 KONTROL
Tako visoke standarde lahko zagotavljajo le redki proizvajalci, zato je več kot 80 % vseh cepiv proizvedenih v Evropi. Tudi proizvodnja cepiva je zapletena in dolgotrajna ter traja od 6 do 36 mescev. Kar 70 % tega časa je namenjenega več kot stotim postopkom za nadzor kakovosti, ki jih izvajajo proizvajalci, uradni Evropski laboratorij za nadzor, pa tudi nadzorne agencije posameznih držav.
RESNI NEŽELENI UČINKI IZJEMNO REDKI
Varnost in učinkovitost cepiva pristojne ustanove spremljajo tudi po tem, ko je cepivo že v uporabi. Potekajo nadaljnja klinična preizkušanja in spremljanje neželenih učinkov cepiv. Ti so v velikanski večini primerov blagi in prehodni. Resni neželeni učinki, ki bi imeli resne trajne posledice, so izjemno redki. Vse neželene učinke tudi pri nas vestno spremljamo in beležimo, vsi zbrani podatki o neželenih učinkih so tudi javno dostopni na spletni strani NIJZ. Leta 2020 smo v Sloveniji prejeli 454 prijav neželenih učinkov po cepljenju, pri okoli tretjini prijav je šlo le za lokalne reakcije, kot so bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja. Deset prijav je vsebovalo neželene učinke, ki so jih klasificirali kot resne. Leta 2020 je bilo sicer v Sloveniji izdanih 768.755 odmerkov cepiv.
Ti podatki ne vključujejo porabljenih odmerkov cepiv in neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19, ki jih spremljajo posebej.
CEPIVA NE POVZROČAJO AVTIZMA IN DRUGIH HUDIH BOLEZNI
Kljub številnim znanstvenim dokazom se v javnosti znova in znova pojavljajo netočne informacije o povezavi cepiv in različnih bolezni. Ena najbolj vztrajnih je prepričanje, da cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam povzroča avtizem, ki se je razširila po študiji, ki jo je leta 1998 Andrew Wakefield izvedel na komaj 12 otrocih. Kasneje so mu dokazali, da je zaradi finančnih interesov rezultate raziskave priredil, izgubil je zdravniško licenco, študija pa je bila preklicana in umaknjena. Nobena od kasnejših študij ni mogla dokazati vzročne povezave med avtizmom in cepljenjem proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Rezultate meta študije, ki je zajela pet kohortnih raziskav z 1,256,407 otroki in pet kontrolnih raziskav z 9,920 otroki, si lahko ogledate tu.
Poleg neutemeljenega povezovanja cepiv z avtizmom se v javnosti pojavljajo tudi različne druge teorije o povezavah med cepivi in boleznimi, denimo med cepivom proti hepatitisu B (pa tudi drugimi cepivi) in multiplo sklerozo, med Guillain-Barréjevim sindromom ter cepivoma proti gripi in proti meningokoknim okužbam ali pa med cepivom proti HPV in neplodnostjo. Takšne netočne, nepreverjene in zavajajoče informacije imajo lahko zelo resne posledice za zdravje posameznika in družbe, saj med ljudi zasejejo strah in upad precepljenosti, ki sledi, lahko hitro pripelje do ponovnih izbruhov posamezne bolezni. Natanko to se je zgodilo in se še dogaja v primeru cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Zato je zelo pomembno, da v takšnih situacijah poiščemo znanstveno preverjene informacije, ki jim lahko zaupamo.
Takšne informacije so nam, med drugim, na voljo:
- na podstraneh spletišča Nacionalnega inštituta za javno zdravje
- na podstraneh spletišča Svetovne zdravstvene organizacije, posvečenih globalni varnosti cepiv
- na podstraneh spletišča ameriškega Centra za nadzor nad boleznimi