Pomen cepiv

Cepiva prinašajo veliko različnih koristi posamezniku in družbi na nacionalnih in na globalni ravni. V vseh življenjskih obdobjih nam nudijo zaščito pred nalezljivimi boleznimi in njihovimi posledicami, tudi pred smrtjo in invalidnostjo.

Zdravo in varno otroštvo

Nekatere nalezljive bolezni, pred katerimi so trepetali starši v preteklosti, se danes v Sloveniji sploh ne pojavljajo več (otroška paraliza, davica, rdečke). Drugih zabeležimo le nekaj primerov na leto, vendar se lahko ob padcu precepljenosti hitro vrnejo. Leta 2018 smo pri nas imeli le 9 primerov ošpic (do sredine decembra leta 2019 pa že 42), a globalno gledano je za njimi istega leta umrlo kar 140.000 ljudi.

Manj prezgodnjih smrti

S cepljenjem proti gripi in pnevmokoknim okužbam lahko preprečimo nepotrebno prezgodnjo smrt starostnikov. Če je pred tridesetimi leti tretjina ljudi v Sloveniji umrla pred 65. letom, je leta 2018 pred 65. letom umrlo le še 16,5 odstotkov ljudi.

 

Višja kakovost življenja v starosti

Ena od bolezni, ki prizadenejo starejše in ki jih lahko preprečimo ali vsaj močno omilimo s cepljenjem, je herpes zoster. To bolezen lahko spremljajo hude bolečine, ki močno zmanjšajo kakovost življenja v zrelih letih. Podatki kažejo, da se pojav tako imenovane postherpetične nevralgije pri starejših od 60 let, ki so se cepili proti herpes zostru, zmanjša za 67 %.

 

Daljša življenjska doba

Cepiva so eden največjih dosežkov medicine in človeštva, saj vsako leto rešijo okoli 3 milijone življenj, kot ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija. To se odraža tudi na doživeti življenjski dobi, ki se je v Sloveniji od leta 1975 do leta 2018 podaljšala z 66,3 let na 77,9 let.

 

Zaščita pred posameznimi vrstami raka

Cepljenje proti hepatitisu B zmanjša tveganje za raka jeter, zaradi učinkovitosti cepljenja proti humanim papilomavirusom (HPV) pa bi lahko rak materničnega vratu postal prva vrsta raka, ki bi nam ga lahko uspelo izkoreniniti. Za to obliko raka v Sloveniji vsako leto zboli okoli 120 žensk in umre okoli 40 do 50 ženk, globalno gledano pa bitko s to boleznijo vsako leto izgubi 266 tisoč žensk.

 

Večja varnost na delovnem mestu za zdravstvene in druge delavce

Cepiva proti gripi, steklini, klopnemu meningoencefalitisu in drugim boleznim številnim ljudem omogočajo varno opravljanje svojega dela. S tem posredno ščitijo tudi njihove družine, ne le pred prenosom okužbe, temveč tudi pred izgubami, ki bi jih prizadele, če bi partner oziroma starš zaradi takšne bolezni umrl ali postal invalid. 

 

Pomembna obramba za kronične bolnike

Cepljenje kroničnim bolnikom omogoča, da se lahko posvetijo obvladovanju svoje osnovne bolezni brez strahu pred dodatnimi težavami, ki bi jih lahko povzročile nalezljive bolezni. Te lahko močno ogrozijo zdravstveno stanje kroničnih bolnikov, zapleti nalezljivih bolezni so pri kroničnih bolnikih hujši, celo smrtno nevarni, okrevanje pa traja dlje.

 

Kolektivna imunost

Cepiva ščitijo celotno družbo. Zaradi cepljenja je v družbi manjše število za okužbo dovzetnih ljudi, zato imajo povzročitelji nalezljivih bolezni manj možnosti za širjenje. S cepljenjem torej ne zaščitimo le sebe, temveč posredno tudi tiste, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. S kolektivno imunostjo tako varujemo najbolj ranljive člane družbe, kot so dojenčki, ki še niso dovolj stari, da bi jih lahko cepili, ter bolniki z motnjami v delovanju imunskega sistema. Kolektivna imunost varuje tudi tiste, ki se ne smejo cepiti zaradi alergije na katero od sestavin cepiva, ter tiste, ki so se cepili, a njihov imunski sistem ni razvil protiteles. Prav zaradi kolektivne imunosti nam je nekatere bolezni že uspelo izkoreniniti ali pa smo zelo blizu tega. A dokler povzročitelj nalezljive bolezni obstaja kjerkoli na svetu, moramo s cepljenjem zagotavljati, da ima kar najmanj možnosti za širitev.

Obramba proti na antibiotike odpornim bakterijam

Zaradi pretirane in napačne uporabe antibiotikov po vsem svetu močno narašča pojavnost bolezni, ki jih povzročajo na antibiotike odporne bakterije. Ocene kažejo, da zaradi okužb s temi bakterijami v Evropi vsako leto umre 33.000 ljudi. S cepljenjem lahko poskrbimo, da do okužbe sploh ne pride in da uporaba antibiotikov sploh ni potrebna.

 

Velikanski prihranki

Cepiva predstavljajo dobrobit, ki ima ob nizki investiciji (v Sloveniji smo leta 2018 na prebivalca za cepiva porabili 2,99 evra) izjemne finančne učinke. Vsaka bolezen in vsaka smrt namreč pomenita neposredne in posredne stroške za posameznika ter družbo in njen zdravstveni sistem.  Ti stroški so nesorazmerno veliki, če jih primerjamo s stroški cepljenja.

Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska.
strinjam se