Pomen cepiv
Cepiva prinašajo veliko različnih koristi posamezniku in družbi na nacionalnih in na globalni ravni. V vseh življenjskih obdobjih nam nudijo zaščito pred nalezljivimi boleznimi in njihovimi posledicami, tudi pred smrtjo in invalidnostjo.
Zdravo in varno otroštvo
Nekatere nalezljive bolezni, pred katerimi so trepetali starši v preteklosti, se danes v Sloveniji sploh ne pojavljajo več (otroška paraliza, davica, rdečke). Drugih zabeležimo le nekaj primerov na leto, vendar se lahko ob padcu precepljenosti hitro vrnejo. Leta 2020 smo pri nas imeli le 6 primerov ošpic, leta 2019 pa kar 50, a globalno gledano je za njimi leta 2019 umrlo kar 207.500 ljudi, kar je bilo tedaj največ v zadnjih 23 letih.
Manj prezgodnjih smrti
S cepljenjem proti gripi in pnevmokoknim okužbam lahko preprečimo nepotrebno prezgodnjo smrt starostnikov. Če je pred tridesetimi leti tretjina ljudi v Sloveniji umrla pred 65. letom, je leta 2019 pred 65. letom umrlo le še 16 odstotkov ljudi.
Tudi ob izbruhu epidemije covida-19 se je jasno pokazalo, kako pomembna so cepiva pri preprečevanju smrti. Povprečna smrtnost te bolezni je od marca 2020, ko smo v Sloveniji zabeležili prve uradne primere covida-19, do konca leta 2020 znašala 2,43 % (torej mnogo več, kot pri gripi, kjer je smrtnost 0,1 %). Leta 2021, ko smo že imeli na voljo cepiva, je smrtnost zaradi covida-19 zunašala bistveno manj, in sicer 0,85 %.
Višja kakovost življenja v starosti
Ena od bolezni, ki prizadenejo starejše in ki jih lahko preprečimo ali vsaj močno omilimo s cepljenjem, je herpes zoster. To bolezen lahko spremljajo hude bolečine, ki močno zmanjšajo kakovost življenja v zrelih letih. Podatki kažejo, da se pojav tako imenovane postherpetične nevralgije pri starejših od 60 let, ki so se cepili proti herpes zostru, zmanjša za 67 %.
Daljša življenjska doba
Cepiva so eden največjih dosežkov medicine in človeštva, saj vsako leto rešijo okoli med 3,5 in 5 milijonov življenj, kot ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija. To se odraža tudi na doživeti življenjski dobi, ki se je v Sloveniji od leta 1975 do leta 2021 podaljšala z 66,3 let na 78,3 let.
Zaščita pred posameznimi vrstami raka
Cepljenje proti hepatitisu B zmanjša tveganje za raka jeter, zaradi učinkovitosti cepljenja proti humanim papilomavirusom (HPV) pa bi lahko rak materničnega vratu postal prva vrsta raka, ki bi nam ga lahko uspelo izkoreniniti. Za to obliko raka v Sloveniji vsako leto zboli okoli 120 žensk in umre okoli 40 do 50 ženk, globalno gledano pa bitko s to boleznijo vsako leto izgubi 266 tisoč žensk.
Večja varnost na delovnem mestu za zdravstvene in druge delavce
Cepiva proti gripi, steklini, klopnemu meningoencefalitisu in drugim boleznim številnim ljudem omogočajo varno opravljanje svojega dela. S tem posredno ščitijo tudi njihove družine, ne le pred prenosom okužbe, temveč tudi pred izgubami, ki bi jih prizadele, če bi partner oziroma starš zaradi takšne bolezni umrl ali postal invalid.
Pomembna obramba za kronične bolnike
Cepljenje kroničnim bolnikom omogoča, da se lahko posvetijo obvladovanju svoje osnovne bolezni brez strahu pred dodatnimi težavami, ki bi jih lahko povzročile nalezljive bolezni. Te lahko močno ogrozijo zdravstveno stanje kroničnih bolnikov, zapleti nalezljivih bolezni so pri kroničnih bolnikih hujši, celo smrtno nevarni, okrevanje pa traja dlje.
Kolektivna imunost
Cepiva ščitijo celotno družbo. Zaradi cepljenja je v družbi manjše število za okužbo dovzetnih ljudi, zato imajo povzročitelji nalezljivih bolezni manj možnosti za širjenje. S cepljenjem torej ne zaščitimo le sebe, temveč posredno tudi tiste, ki se iz različnih razlogov ne smejo cepiti. S kolektivno imunostjo tako varujemo najbolj ranljive člane družbe, kot so dojenčki, ki še niso dovolj stari, da bi jih lahko cepili, ter bolniki z motnjami v delovanju imunskega sistema. Kolektivna imunost varuje tudi tiste, ki se ne smejo cepiti zaradi alergije na katero od sestavin cepiva, ter tiste, ki so se cepili, a njihov imunski sistem ni razvil protiteles. Prav zaradi kolektivne imunosti nam je nekatere bolezni že uspelo izkoreniniti ali pa smo zelo blizu tega. A dokler povzročitelj nalezljive bolezni obstaja kjerkoli na svetu, moramo s cepljenjem zagotavljati, da ima kar najmanj možnosti za širitev.
Obramba proti na antibiotike odpornim bakterijam
Zaradi pretirane in napačne uporabe antibiotikov po vsem svetu močno narašča pojavnost bolezni, ki jih povzročajo na antibiotike odporne bakterije. Ocene kažejo, da zaradi okužb s temi bakterijami v Evropi vsako leto umre 35.000 ljudi. S cepljenjem lahko poskrbimo, da do okužbe sploh ne pride in da uporaba antibiotikov sploh ni potrebna.
Velikanski prihranki
Cepiva predstavljajo dobrobit, ki ima ob nizki investiciji (v Sloveniji smo leta 2018 na prebivalca za cepiva porabili 2,99 evra) izjemne finančne učinke. Vsaka bolezen in vsaka smrt namreč pomenita neposredne in posredne stroške za posameznika ter družbo in njen zdravstveni sistem. Ti stroški so nesorazmerno veliki, če jih primerjamo s stroški cepljenja.